Pojdi na vsebino

Bagdad

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge pomene glej Bagdad (razločitev).
Bagdad

بغداد
Zgoraj-spodaj, L-R:Pogled iz zraka na Zeleno cono; Mošeja Hajdar Kana, Kip Karima Qasima, Irški narodni muzej, Hiša Sassoona Eskella, Kavarna Dar al-Atraqchi, Pogled na Bagdad in reko Tigris
Zastava Bagdad
Zastava		Uradni pečat Bagdad
Pečat
Vzdevek: 
Mesto miru (مَدِيْنَةُ السَّلَام)[1]
Bagdad se nahaja v Irak
Bagdad
Bagdad
Geografski položaj Bagdada v Iraku.
Koordinati: 33°20′00″N 44°26′00″E / 33.33333°N 44.43333°E / 33.33333; 44.43333
DržavaIrak Irak
PokrajinaBagdadski guvernat
Ustanovitev30. julij 762
Ustanoviteljkalif Al-Mansur
Upravljanje
 • ŽupanAmmar Moussa Kadhum
Površina
 • Skupno673 km2
Nadm. višina
34 m
Prebivalstvo
 (2024)
 • Skupno7.921.134[2]
DemonimBagdadčan/čanka
Časovni pasGMT +3
 • Poletni+4
Spletna stranamanatbaghdad.gov.iq (arabsko)

Bagdad arabsko بَغْدَاد, latinizirano: Baghdād, [baɣˈdaːd] ⓘ) je glavno mesto Iraka in drugo največje mesto v arabskem svetu za Kairom. Je na reki Tigris. Leta 762 n. št. je bil Bagdad izbran za prestolnico Abasidskega kalifata in je postal njegov najpomembnejši večji razvojni projekt. V kratkem času se je mesto razvilo v pomembno kulturno, trgovsko in intelektualno središče muslimanskega sveta. To je poleg namestitve več ključnih akademskih institucij, vključno s Hišo modrosti, ter večetničnega in večverskega okolja, pridobilo svetovni sloves Center of Learning.

Večji del abasidskega obdobja, med islamsko zlato dobo, je bil Bagdad največje mesto na svetu. Njegovo prebivalstvo je doseglo vrh z več kot milijonom ljudi. Mesto je bilo leta 1258 v rokah Mongolskega cesarstva v veliki meri uničeno, kar je povzročilo propad, ki se bo zadrževal skozi stoletja zaradi pogostih kug in več zaporednih imperijev. S priznanjem Iraka kot neodvisne države (prej britanskega mandata Mezopotamije) leta 1932 je Bagdad postopoma spet pridobil nekaj svojega nekdanjega pomena kot pomembno središče arabske kulture, s prebivalstvom po različnih ocenah na 6 ali več kot 7 milijonov.[note 1] V primerjavi s svojo veliko populacijo ima majhno površino na samo 673 kvadratnih kilometrih.

Mesto se je soočilo z resno infrastrukturno škodo zaradi vojne v Iraku, ki se je začela z invazijo na Irak pod vodstvom Združenih držav leta 2003 in je trajala do leta 2011, ter kasnejšega upora in ponovne vojne, ki je trajala do leta 2017, kar je povzročilo znatno izgubo kulturnega dediščino in zgodovinske artefakte. V tem obdobju je imel Bagdad eno najvišjih stopenj terorističnih napadov na svetu. Toda teroristični napadi postopoma upadajo od teritorialnega poraza militantne skupine Islamska država v Iraku leta 2017.[7]

Ime

Satelitski pogled na Bagdad

Ime Bagdad je predislamsko in njegov izvor je sporen. Mesto, kjer se je razvilo mesto Bagdad, je bilo naseljeno že tisočletja. Arheološki dokazi kažejo, da so območje Bagdada zasedla različna ljudstva že dolgo pred arabskim osvajanjem Mezopotamije leta 637 n. št. in več starodavnih imperijev je imelo prestolnice v okolici.[8]

Arabski avtorji, ki so spoznali predislamski izvor imena Bagdad, so na splošno iskali njegove korenine v srednjeperzijščini. Predlagali so različne pomene, od katerih je bil najpogostejši 'podaril Bog'.[9] Sodobni učenjaki so na splošno naklonjeni tej etimologiji, ki na besedo gleda kot na perzijsko zloženko iz bagh () 'bog' in dād () 'dan'.[10][11] V stari perzijščini lahko prvi element izsledimo v boghu in je povezan z indoiranskim bhag in slovanskim bog 'bogom'. Podoben izraz v srednji perzijščini je ime Mithradāt (Mehrdad v novi perzijščini), znano v drugih jezikih s svojo izposojeno helenistično obliko Mithridates, kar pomeni 'Daril ga je Mitra' (dāt je bolj arhaična oblika dād, povezana s sanskrtom dāt, latinskim dat), končno izposojeno iz perzijskega Mehrdad. Obstajajo številne druge lokacije, katerih imena so sestavljenke iz srednjeperzijske besede bagh, vključno z Baghlan in Bagram v Afganistanu, Baghšan v samem Iranu in Baghdati v Gruziji, ki imajo verjetno isti etimološki iranski izvor.

Drugi avtorji so predlagali starejše izvore imena, zlasti ime Bagdadu ali Hudadu, ki je obstajalo v stari Babiloniji (napisano z znakom, ki lahko predstavlja tako bag kot hu) in judovsko babilonsko aramejsko ime kraja, imenovanega Bagdata (בגדתא).[12] Nekateri učenjaki so predlagali aramejske izpeljave.

Drugo mnenje, ki ga je predlagal Christophe Wall-Romana, je, da ime Bagdad izhaja iz Akkad, saj se klinopisni logogram za Akad (𒀀𒂵𒉈𒆠) izgovarja a-ga-dèKI ('Agade') in njegova podobnost v Bagdad je prepričljiva.[13][14]

Ko je abasidski kalif Al-Mansur ustanovil povsem novo mesto za svojo prestolnico, je izbral ime 'mesto miru' (arabsko مدینة السلام, latinizirano: Madīnat as-Salām), ki se zdaj nanaša na Okroglo mesto Bagdad v pravem pomenu besede. To je bilo uradno ime na kovancih, uteži in drugi uradni rabi, čeprav so navadni ljudje še naprej uporabljali staro ime. Do 11. stoletja je Bagdad postal skoraj izključno ime za svetovno znana metropola.

Christophe Wall-Romana je predlagal, da je bila odločitev Al-Mansurja, da ustanovi svoje 'novo mesto' v Bagdadu zaradi njegove strateške lege, ista merila, ki so vplivala na Sargonovo izbiro, da ustanovi prvotno mesto Akad na popolnoma isti lokaciji.[15]


Geografija

Mesto leži na obsežni aluvialni ravnici, ki jo razpolavlja reka Tigris. Mesto leži na obeh bregovih reke. Predel na vzhodnem bregu se imenuje 'Risafa', predel na zahodnem bregu pa 'Karkh'. Mesto je zaradi lege na ravnici skoraj popolnoma ravno, kar je posledica poplavnega delovanja reke skozi zgodovino.

Podnebje

Bagdad ima subtropsko puščavsko podnebje po (Köppenovi klimatski klasifikaciji BWh) in je, ob upoštevanju najvišjih temperatur, eno najbolj vročih mest na svetu. Povprečna najvišja poletna temperatura med junijem in avgustom je okoli 44 °C, spremlja pa jo obilo sončnega vremena. V tem času je povprečno okoli šest deževnih dni, ki pa prinesejo le okoli 1 do 2 mm padavin dnevno.[16] Temperature, ki presegajo 50 °C v senci niso redke, pa tudi nočne temperature poleti redko padejo pod 24 °C. Zračna vlažnost v mestu je nizka in le redko presega 10%. Nizka vlažnost je posledica bližine puščave ter velike oddaljenosti Bagdada od Perzijskega zaliva. V mestu so pogoste poletne peščene nevihte, ki običajno pridejo iz zahodno ležeče puščave.

Pozimi je podnebje v mestu bolj znosno. Dnevi so topli, noči pa so bolj spremenljive. Od decembra do februarja so najvišje povprečne temperature od 15,5 do 18,5 °C. Najvišje zimske temperature se lahko povzpnejo tudi nad 21 °C. Jutranje zimske temperature so običajno nizke. Januarske povprečne najnižje temperature so okoli 3,8 °C. Temperatura pade pod ledišče le nekajkrat na leto.

Padavine se v mestu pojavljajo skoraj izključno v obdobju od novembra do marca. Običajno v tem času zapade med 338 in 37 mm padavin, povprečno pa okoli 150 mm. 11. januarja 2008 je Bagdad prvič v znani zgodovini doživel snežne padavine.[17]

Administrativna delitev mesta

Bagdad je razdeljen na 9 okrožij, ki jih sestavlja 89 uradnih sosesk.

Okrožja, ki sestavljajo Bagdad so:[18]

Teh devet okrožij se nadalje deli na 89 manjših sosesk, med katerimi so najpomembnejše:


Mednarodni odnosi

Pobratena mesta

Opombe

  1. ↑ Estimates of total population differ substantially. The CIA World Factbook estimated the 2020 population of Baghdad at 7,144,000[3] The Encyclopedia Britannica estimated the 2005 population at 5,904,000;[4] the 2006 Lancet Report states a population of 7,216,050;[5] Mongabay gives a figure of 6,492,200 as of 2002.[6]

Sklici

  1. ↑ Petersen, Andrew (13. september 2011). »Baghdad (Madinat al-Salam)«. Islamic Arts & Architecture. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. septembra 2016. Pridobljeno 23. avgusta 2016.
  2. ↑ »Baghdad Population Live«. Pridobljeno 16. maja 2024.
  3. ↑ »Iraq«. Svetovni podatkovnik (2024 izd.). Centralna obveščevalna agencija. Pridobljeno 16. maja 2020. (Archived 2020 edition)
  4. ↑ "Baghdad" Arhivirano 9 October 2015 na Wayback Machine.. Encyclopædia Britannica. Encyclopædia Britannica Online. 19 July 2019.
  5. ↑ Gilbert Burnham; Riyadh Lafta; Shannon Doocy; Les Roberts (11. oktober 2006). »Mortality after the 2003 invasion of Iraq: a cross-sectional cluster sample survey«. The Lancet. 368 (9545): 1421–1428. CiteSeerX 10.1.1.88.4036. doi:10.1016/S0140-6736(06)69491-9. PMID 17055943. S2CID 23673934. Arhivirano iz spletišča dne 14. maja 2013. Pridobljeno 14. junija 2013. (110 KB)
  6. ↑ "Cities and urban areas in Iraq with population over 100,000" Arhivirano 15 November 2006 na Wayback Machine., Mongabay.com
  7. ↑ »Twin Suicide Bombings In Baghdad Market Kill At Least 32, Wound Over 100« (v angleščini). National Public Radio. Arhivirano iz spletišča dne 21. maja 2021. Pridobljeno 23. maja 2021.
  8. ↑ »Baghdad, Foundation and early growth«. Encyclopædia Britannica. Arhivirano iz spletišča dne 9. oktobra 2015. Pridobljeno 21. oktobra 2015. [...] the site located between present-day Al-Kāẓimiyyah and Al-Karkh and occupied by a Persian village called Baghdad, was selected by al-Manṣūr, the second caliph of the Abbāsid dynasty, for his capital.
  9. ↑ Everett-Heath, John (24. oktober 2019). The Concise Oxford Dictionary of World Place Names (v ameriški angleščini). Oxford University Press. doi:10.1093/acref/9780191882913.001.0001. ISBN 978-0-19-188291-3.
  10. ↑ Mackenzie, D. (1971). A concise Pahlavi Dictionary (p. 23, 16).
  11. ↑ »BAGHDAD i. Before the Mongol Invasion – Encyclopædia Iranica«. Iranicaonline.org. Arhivirano iz spletišča dne 17. novembra 2017. Pridobljeno 16. decembra 2013.
  12. ↑ John Block Friedman; Kristen Mossler Figg, ur. (4. julij 2013). Trade, Travel, and Exploration in the Middle Ages: An Encyclopedia. Routledge. ISBN 978-1-135-59094-9. Arhivirano iz spletišča dne 28. januarja 2020. Pridobljeno 23. julija 2022.
  13. ↑ Wall-Romana, Christophe (1990). »An Areal Location of Agade«. Journal of Near Eastern Studies. 49 (3): 205–245, 244. doi:10.1086/373442. ISSN 0022-2968. JSTOR 546244. S2CID 161165836.
  14. ↑ Sallaberger, Walther (1999). Akkade-Zeit und Ur III-Zeit. Aage Westenholz. Freiburg, Schweiz: Universitätsverlag. str. 31. ISBN 978-3-7278-1210-1. OCLC 43521617.
  15. ↑ Wall-Romana, Christophe (1990). »An Areal Location of Agade«. Journal of Near Eastern Studies. 49 (3): 234–238, 244–245. doi:10.1086/373442. ISSN 0022-2968. JSTOR 546244. S2CID 161165836.
  16. ↑ »Mesečne padavine za Bagdad (WMO #40650)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. julija 2012. Pridobljeno 8. septembra 2014.
  17. ↑ (AFP) – Jan 11, 2008 (11. januar 2008). »Afp.google.com, First snow for 100 years falls on Baghdad«. Afp.google.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2010. Pridobljeno 27. aprila 2010.
  18. ↑ »New troops to move into Iraq«. USA Today.
  19. ↑ »DefenseLink News Article: Soldier Helps to Form Democracy in Baghdad«. Defenselink.mil. Arhivirano iz spletišča dne 29. maja 2010. Pridobljeno 27. aprila 2010.
  20. ↑ »Zafaraniya Residents Get Water Project Update - DefendAmerica News Article«. Defendamerica.mil. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. decembra 2008. Pridobljeno 27. aprila 2010.
  21. ↑ Frank, Thomas (26. marec 2006). »Basics of democracy in Iraq include frustration«. USA Today. Pridobljeno 26. aprila 2010.
  22. ↑ »DefendAmerica News - Article«. Defendamerica.mil. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. decembra 2008. Pridobljeno 27. aprila 2010.
  23. ↑ »Democracy from scratch«. csmonitor.com. 5. december 2003. Arhivirano iz spletišča dne 3. aprila 2010. Pridobljeno 27. aprila 2010.
  24. ↑ »Leaders Highlight Successes of Baghdad Operation - DefendAmerica News Article«. Defendamerica.mil. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. decembra 2008. Pridobljeno 27. aprila 2010.
  25. ↑ »NBC 6 News - 1st Cav Headlines«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. decembra 2007. Pridobljeno 8. septembra 2014.
  26. ↑ »Twinning the Cities«. City of Beirut. Arhivirano iz spletišča dne 21. februarja 2008. Pridobljeno 13. januarja 2008.

Literatura

  • Caecilia Pieri, Bagdad, la construction d'une capitale moderne, 1914–1960, Presses de l'Ifpo, 2015, 440 pages, about 800 illustrations (ISBN 978-2-35159-399-8) (ISSN 2225-7578).
  • Mina Marefat, Caecilia Pieri, Gilles Ragot, Le Corbusier's Gymnasium in Bagdad, 2014, Éditions du patrimoine, collection Regards (French and English versions), Presses de l'Ifpo (Arabic version) (ISBN 2757703013).
  • Pieri, Caecilia (2011). Baghdad Arts Deco: Architectural Brickwork, 1920–1950 (1st izd.). The American University in Cairo Press. str. 160. ISBN 978-977-416-356-2.
  • "Travels in Asia and Africa 1325-135" by Ibn Battuta.
  • "Gertrude Bell: The Arabian Diaries, 1913–1914." by Bell Gertrude Lowthian, and O'Brien, Rosemary.
  • "Historic Cities of the Islamic World". by Bosworth, Clifford Edmund.
  • "Ottoman administration of Iraq, 1890–1908." by Cetinsaya, Gokhan.
  • "Naked in Baghdad." by Garrels, Anne, and Lawrence, Vint.
  • "A memoir of Major-General Sir Henry Creswicke Rawlinson." by Rawlinson, George.
  • Stanek, Łukasz (2020). Architecture in Global Socialism: Eastern Europe, West Africa, and the Middle East in the Cold War. Princeton. ISBN 978-0-691-19455-4.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bagdad
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Bagdad
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bagdad&oldid=6225829«