Grinokit
Videz
Grinokit | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | 2. razred - Sulfidi |
Kemijska formula | CdS |
Strunzova klasifikacija | 2.CB.45 (10. izdaja) |
Klasifikacija DANA | 02.08.07.02 (8. izdaja) |
Kristalna simetrija | Diheksagonalna piramida (6mm), prostorska skupina P 63mc |
Osnovna celica | a = 4,136Å, c = 6,713Å, Z = 2 |
Lastnosti | |
Molekulska masa | 144,48 g/mol |
Barva | Medeno rumena, citronsko rumena, oranžno rumena |
Kristalni habit | Gel ali koloidna masa, inkrustacija ali kristali, ki se širijo iz središča, vendar ne tvorijo zvezdastih oblik |
Kristalni sistem | Heksagonalni |
Dvojčičenje | Dvojčična ravnina {1122} |
Razkolnost | Razločna po {1122}, nepopolna po {0001} |
Lom | Školjkast |
Žilavost | Krhek |
Trdota | 3,5 - 4 |
Sijaj | Diamanten – smolast |
Barva črte | Oranžno rumena do opečno rdeča |
Prozornost | Neprozoren do prosojen |
Gostota | 4.8 - 4.9 g/cm3, izračunana: 4,824 g/cm3 |
Optične lastnosti | Enoosen (+/-) |
Ultravijolična fluorescenca | Ne fluorescira |
Drugo | Nemagneten, neradioaktiven |
Sklici | [1][2][3][4] |
Glavne vrste | |
Hawleyit | (dimorf grinokita) |
Grinokit, kadmijeva okra ali kadmijeva svetlica je redek kadmijev mineral, sestavljen iz kristaliničnega kadmijevega sulfida CdS. Kristalizira v heksagonalnem kristalnem sistemu. Pojavlja se kot masivna inkrustacija in v šesterokotnih piramidnih kristalih, ki so lahko medeno rumene, rdeče ali rjave barve.
Grinokit se pojavlja skupaj z sfaleritom in galenitom in je edini kadmijev rudni mineral. Večina kadmija se namreč pridobi kot stranski produkt pri predelavi svinčevih in cinkovih rud.
Mineral so odkrili leta 1840 v Bishoptonu (Škotska) med vrtanjem železniškega predora in ga poimenovali po lastniku zemljišča lordu Greenocku.
Kristalna struktura
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ http://www.mindat.org/min-1746.html Mindat]
- ↑ Webmineral
- ↑ »Mineral galleries«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. novembra 2005. Pridobljeno 11. oktobra 2010.
- ↑ »Glasgow museum site«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2012. Pridobljeno 11. oktobra 2010.