Slavistično društvo Slovenije
Slavistično društvo Slovenije (kratica SDS) je stanovsko združenje učiteljev slovenščine in ostalih slovanskih jezikov ter drugih slavistov. Njegov namen je spodbujati znanstveno raziskovanje slovenskega jezika in književnosti, urejati stanovska vprašanja učiteljev slovenščine in skrbeti za lepši jezik v javnosti.
Zgodovina
Na ustanovnem občnem zboru Slavističnega društva Slovenije leta 1935 so bile določene njegove naloge:
- znanstveno raziskovanje slovenskega jezika in literature,
- izdajanje znanstvenih in praktičnih publikacij in
- skrb za učenje slovenščine in srbohrvaščine na tedanji srednji, meščanski in ljudski šoli.
Prvo glasilo SDS je bil Slovenski jezik, ki je izhajal od leta 1938 do 1941. Tega leta je društvo prenehalo delovati, nato pa se je leta 1945 obnovilo. Spremenilo se je samo to, da sta del predvojnih društvenih načrtov prevzela Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Ministrstvo za prosveto Ljudske republike Slovenije oz. Svet za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije. Društveno glasilo je začelo ponovno izhajati leta 1948 kot Slavistična revija, leta 1955 pa je začel izhajati strokovno-pedagoški mesečnik Jezik in slovstvo. V Mariboru je v petdesetih letih 20. stoletja začela delovati prva podružnica SDS, na podeželju pa so bili ustanovljeni strokovni aktivi, ki so krepili stanovsko zavest. Nagradam iz Kidrič-Prijateljevega sklada za najboljša literarnozgodovinska slovenistična dela se je leta 1958 pridružil še Nahtigal-Ramovšev sklad za jezikoslovna dela.
V začetku šestdesetih let so v okviru Društva nastale podružnice v Celju, Novem mestu, Kopru, Kranju, Novi Gorici, Ljubljani, na Jesenicah in v Murski Soboti ter literarnozgodovinska, lingvistična in pedagoška sekcija, ki naj bi z znanstvenim delom podprle Jezik in slovstvo in Slavistično revijo.
V začetku sedemdesetih let so nastale pobude za intenzivnejše sodelovanje z zamejskimi slavisti. Odbor se je natančneje seznanil s problematiko dvojezičnega šolstva v Prekmurju, Jeseniška podružnica je ustanovila sekcijo za strokovno sodelovanje s koroškimi Slovenci in nastale so podružnice za Zasavje v Trbovljah, študente slavistike na Filozofski fakulteti ter tržaške sloveniste. Republiški odbor je redno članstvo v SDS ponudil tudi slavistom iz drugih jugoslovanskih univerz in sprejel predlog, naj se kot organizacijske enote ustreznih mednarodnih slavističnih komisij organizirajo slovenske komisije za fonetiko, slovnico, knjižni jezik, terminologijo, stilistiko, leksikologijo in leksikografijo, dialektologijo, pravopis in lektoriranje. Društvo se je konec sedemdesetih let povezalo še z drugimi sorodnimi društvi – z zgodovinskim, umetnostnozgodovinskim, etnološkim, arheološkim in z Društvom za antične in humanistične vede. Delovale so sekcije Znanost mladini, Cankarjeva nagrada oz. priznanje, Slovenščina v javnosti, Muzej slovstva, knjige in tiska, Literarne poti, Strokovne ekskurzije in Sekcija za slovanske jezike.
V začetku osemdesetih let sta bili ustanovljeni še Sekcija za poučevanje slovenščine in Sekcija za znanstveno delo področnih društev. Zaradi takratnih družbeno-političnih razmer in oblikovanja slovenske državne samostojnosti v devetdesetih letih je bilo še posebej opazno delovanje sekcije Slovenščina v javnosti.
Člani in predsedniki
Po vojni je Slavistično društvo Slovenije štelo 500 članov, po letu 1990 jih je okrog 800. Ustanovni člani SDS so bili Anton Bajec, Josip Wester, Jakob Šolar in Ivan Polovič.
Predsedniki Slavističnega društva Slovenije od nastanka do danes: Rajko Nahtigal, Mirko Rupel, France Kidrič, Anton Ocvirk, Marja Boršnikova, Anton Slodnjak, Janko Jurančič, France Tomšič, Dušan Pirjevec, Bratko Kreft, Joža Mahnič, Franc Zadravec, Jakob Rigler, Breda Pogorelec, Janez Rotar, Štefan Barbarič, Aleksander Skaza, Jože Toporišič, Martina Orožen, France Novak in Zoltan Jan.
Dejavnosti
SDS se posveča šolski problematiki, stanovskim vprašanjem učiteljev slovenščine, učnim programom in učbenikom, hkrati pa opozarja na rabo slovenščine v javnosti in poudarja ter utrjuje pomen slovenskega jezika za državotvornost in nadaljnji razvoj slovenske družbe.
Društvo organizira znanstvena predavanja domačih in tujih strokovnjakov in strokovna posvetovanja, sodeluje pri organizaciji znanstvenih inštitutov ter utrjuje slovenščino v matičnem okolju in zamejstvu. V okviru Sekcije za jezik od leta 1994 deluje Urad za jezik, ki skrbi za slovenščino predvsem v vlogi uradovalnega in državnega jezika.
Najpomembnejše dejavnosti
- publikacije (Slavistična revija, Jezik in slovstvo, zborniki s kongresov Slavističnega društva Slovenije, Kronika Slavističnega društva Slovenije, zborniki o tekmovanju v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje);
- Slovenski slavistični komite, ki zastopa SDS na Mednarodnem slavističnem kongresu;
- tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo;
- Diskusijska skupina Slovlit, diskusija na literarne, jezikovne, slovenistične, slavistične, humanistične, izobraževalne ... teme;
- CLF – Cankarjev literarni festival (tekmovanje za Cankarjevo priznanje);
- Slavistična knjižnica;
- vsakoletno trodnevno zborovanje slavistov.
Organizacija
- Izvršilni odbor SDS: predsednica Irena Novak Popov, tajnik Matjaž Zaplotnik,
- nadzorni odbor SDS: France Novak, Zinka Zorko, Zoltan Jan,
- častno razsodišče SDS: Martina Orožen, Janez Dolenc, Mirko Križman.
Pokrajinska društva
- SD Celje, predsednica Alenka Prebičnik-Šešel;
- SD Dolenjske in Bele krajine, predsednica Danica Rangus, Novo mesto;
- SD Nova Gorica, predsednica Sonja Žežlina;
- SD Jesenice, predsednica Klavdija Kranjc Jensterle;
- SD Koper, predsednik Boštjan Debelak;
- SD Koroške, predsednica Bojana Verdinek;
- SD Kranj, predsednica Barbara Oman;
- SD Ljubljana, predsednica Andreja Pavle;
- SD Maribor, predsednica Alenka Valh Lopert;
- SD Posavje, predsednica Tatjana Hafner, Sevnica;
- SD Prekmurja, Prlekije in Porabja, predsednica Franci Just;
- Meddruštveni odbor primorskih slavističnih društev, Senija Smailagič, Koper;
- SD Trst–Gorica–Videm, predsednica Marija Pirjevec.
Društvene sekcije
- Sekcija za slovenščino v javnosti, Marko Stabej;
- Slovenski slavistični komite, Alenka Šivic-Dular;
- Sekcija za leksiko, France Novak;
- Sekcija za lektorje, Joža Repar Lakovič;
- Sekcija za didaktiko, Jerca Vogel in Marjana Hodak;
- Sekcija Znanost mladini, Mojca Nidorfer Šiškovič;
- Študentska sekcija, Maruška Agrež;
- Sekcija učiteljev ruščine (nekdanja Sekcija za ruski jezik), predsednica Janja Urbas.
Ostali organi
- Slavistična knjižnica, urednica Irena Novak Popov, tehnični urednik Matjaž Zaplotnik;
- Jezik in slovstvo, tehnična urednica Olga Tratar;
- Slavistična revija, tehnična urednica Urška Perenič;
- Kronika Slavističnega društva Slovenije, urednik Matjaž Zaplotnik;
- Diskusijska skupina Slovlit, moderator Miran Hladnik;
- CLF – Cankarjev literarni festival, koordinator Klemen Lah;
- Zborniki s kongresov Slavističnega društva Slovenije.