Kislina
Kislína je praviloma v vodi topna spojina kislega okusa. V vsakdanji rabi označujemo kot kisle tiste snovi, ki pri raztapljanju v vodi tvorijo raztopino, katere pH je manjši od 7. Obstaja več znanstvenih definicij, ki kot kislino označujejo bodisi molekulo ali ion, sposobno oddati proton (ion H+) bazi, bodisi sposobno sprejeti nedeljeni par elektronov od baze. Kislina reagira z bazo v reakciji nevtralizacije, pri kateri nastaja sol.
Najdemo jih lahko v naravi, npr. v zelenjavi oksalno kislino, v sadju citronsko, jabolčno, vinsko, veliko pa jih je tudi v človeškem telesu, kjer se nahajajo sečna, mlečna in klorovodikova. Med prvimi industrijsko proizvedenimi je bila dušikova kislina, industrijsko pomembne pa so še klorovodikova (HCl2), žveplena (H2SO4) idr.
Kisline dajejo kisel okus sadju in v večjih koncentracijah poškodujejo tkivo. Kislost raztopin in s tem njene lastnosti so odvisne od koncentracije oksonijevih ionov (H3O+) v raztopini. Vse vodne raztopine kislin prevajajo električni tok - pravzaprav ga prevajajo ioni teh raztopin.
Kislina je snov, ki odda proton. Območje pH za kisle raztopine je od 0 do 7; pH = -log [H3O+].
Kemijske lastnosti
V vodi poteče naslednja reakcija med kislino (HA) in vodo, ki ima vlogo baze:
Konstanta kisline (disociacijska konstanta kisline) je ravnotežna konstanta za reakcijo HA z vodo:
Močne kisline imajo velike vrednosti Ka (tj. ravnovesje za reakcijo je premaknjeno močno na desno stran; navzočih je veliko hidronijevih ionov H3O+; kislina je skoraj popolnoma disociirana). Konstanta kisline Ka za klorovodikovo kislino (HCl) je denimo 107.
Za šibke kisline so značilne nizke vrednosti konstante kisline (tj. v ravnovesju soobstajata protonizirana oblika HA kot tudi deprotonizirana oblika A-; navzoče je zmerno število hidronijevih ionov; kislina je le delno disociirana). Konstanta kisline Ka za ocetno kislino je denimo 1,8·10-5. Pri šibkih kislinah namesto konstante kisline pogosto podajamo negativni desetiški logaritem njene vrednosti:
Močna kislina
Močne kisline popolnoma disociirajo v vodni raztopini (ne v primeru žveplove kisline). Te kisline imajo pKa manjši od −1,74.
Enačba popolne disociacije kisline v vodni raztopini je:
- HA(aq) → H+(aq) + A−(aq)
Močne kisline so npr. HClO4, H2SO4, HCl in HNO3, šibke pa so npr. HCOOH, HCN, H2S in CH3COOH.