Pismenost
Písmenost je sposobnost branja in pisanja. V sodobnem pomenu beseda praviloma pomeni sposobnost branja in pisanja na ravni, primerni za pisno sporazumevanje in nasploh na ravni, ki posamezniku omogoča uspešno delovanje na določeni ravni družbe.
Standardi, katera raven teh sposobnosti že zadošča za »pismenost«, variirajo od družbe do družbe. Pogosto se upoštevajo tudi druge spretnosti, kot sta računalniška pismenost ali osnovna številčna pismenost, saj mnogi ljudje sicer ne znajo brati črk, znajo pa brati številke in se kljub temu, da ne znajo brati besedila, lahko celo v omejenem obsegu naučijo uporabljati računalnik. To obenem s čedalje pogostejšo vključitvijo zvoka ter mirujočih slik in animiranih grafičnih elementov v digitalni komunikaciji kliče po širše opredeljenem pojmu pismenosti.
Številni analitiki jemljejo stopnjo pismenosti države ali regije kot glavno merilo pri določanju vrednosti človeškega kapitala. Tako visoko vrednotenje pismenosti temelji na podlagi tega, da je pismene ljudi ceneje izučiti kot nepismene. Višja pismenost pomeni tudi več priložnosti za zaposlitev in dostop do višjih ravni izobraževanja. V indijski zvezni državi Kerala so denimo v 1960. letih opazili dramatičen padec smrtnosti žensk in otrok, kar so povezali s tem, da so takrat prevzele vlogo mater ženske, ki so v izobraževalni reformi, začeti leta 1948, dosegle stopnjo pismenosti. Poznejše raziskave po drugi strani trdijo, da so korelacije, kot je navedena, bolj povezane s posledicami šolanja kot pa splošne pismenosti.
