Poletni čas

Modra barva predstavlja države kjer upoštevajo poletni čas. Oranžna barva predstavlja države, ki so včasih upoštevale poletni čas. Rdeča barva predstavlja države, ki ne upoštevajo poletnega časa

Polétni čàs (angleško Daylight Saving time (DST)) je krajevni čas, ki ga privzame država za določeno obdobje leta, po navadi za uro naprej od standardnega uradnega časa.

Ta čas so vpeljali z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe, oziroma, da ljudje ne bi spali, medtem ko sije Sonce. Uradni čas se pomakne naprej med pomladnimi in poletnimi meseci, tako, da se delovne in šolske ure lepše prilegajo uram dnevne svetlobe. S tem pa dosežemo prihranke energije.

Danes uporablja poletni čas večina držav sveta, vendar ne povsem usklajeno. V Evropi uporabljajo poletni čas vse države razen Islandije. V Jugoslaviji je bil poletni čas v uporabi od leta 1982, Slovenija ga uporablja od leta 1991.

Poleg študij, ki dokazujejo upravičenost tega posega, obstajajo tudi argumenti proti.

Izvor

Včasih trdijo, da je poletni čas predlagal Benjamin Franklin v pismu urednikom Pariškega dnevnika [1]. Kakorkoli že je bilo, članek je bil hudomušen, in Franklin ni predlagal poletnega časa, ampak je menil, da morajo ljudje prej vstati in prej lesti v posteljo.

Prvi je resno predlagal poletni čas angleški gradbenik William Willett (1857-1915) v brošuri Razsipavanje z dnevno svetlobo (Waste of Daylight) [2], objavljeni leta 1907. Navkljub velikim prizadevanjem pa ni uspel prepričati Britanskega parlamenta, da bi ga uvedel.

Kanadski železniški inženir in izumitelj sir Sandford Fleming (1827-1915) je iznašel in predlagal standardni čas, ki je leta 1878 prvič razdelil svet na enourne pasove. Pred letom 1883 ga železnice niso hotele sprejeti in tudi nobena vlada ga ni podpirala. Vendar pa je odkril rešitev problema voznega reda vlakov, ki ustavljajo na različnih postajah, in usklajujejo čas s krajevnim položajem Sonca. Zato so standardni čas kmalu sprejele železnice, odjemalci tovorov in potniki.

Poletni čas v Sloveniji

V Sloveniji se je poletni čas začelo uporabljati 27. marca 1983. Podlaga za to je bil Zakon o računanju časa[3], sprejet v skupščini Socialistična federativna republika Jugoslavija dne 16. novembra 1982. Prehod na poletni čas se je spomladi zgodil zadnjo nedeljo v marcu ali prvo nedeljo v aprilu, prehod na standardni čas pa se je jeseni zgodil zadnjo nedeljo v septembru ali prvo nedeljo v oktobru.

Po osamosvojitvi se je še naprej uporabljal stari jugoslovanski Zakon o računanju časa dokler ni bil leta 1993 sprejet slovenski Zakon o računanju časa. Vsebinsko je bil enak, kot prej veljavni zakon, in ni posebej upošteval usklajevanja prehodov z ostalimi državami v Evropi. Leta 1996 je bil sprejet spremenjen zakon, ki je določal prehod s poletnega na standardni čas zadnjo nedeljo v oktobru. Ta zakon je že predstavljal usklajevanje z ostalimi evropskimi državami, saj so bili izbrani časi prehoda kompromis med državami celinske Evrope in Veliko Britanijo.

V naslednjih letih je bilo sprejetih nekaj vladnih uredb, ki so natančneje določale trenutke prehodov med standardnim in poletnim časom. Od leta 2006 pa je z vladno Uredbo o določitvi obdobja poletnega časa [4] v pravni red Republike Slovenije prenešena Direktiva 2000/84/ES Evropskega Sveta.

Datumi sprememb

V srednji Evropi spomladi prestavimo uro z 02:00 CET na 03:00 CEST.

Jeseni prestavimo uro s 03:00 CEST na 02:00 CET. Druge regije prestavijo uro ob drugem času.

Prehod na poletni čas v Sloveniji opravimo zadnjo nedeljo (običajno sicer rečemo med soboto in nedeljo) v marcu, ko uro premaknemo z 02.00 na 03.00.

Prehod na poletni čas je bil (v Sloveniji) opravljen na naslednje datume:

• 28. marec 2010
• 27. marec 2011
• 25. marec 2012
• 31. marec 2013
• 30. marec 2014
• 29. marec 2015

Enostavna enačba, s katero lahko ugotovimo datum prehoda:

nedelja (31 - (celi del(((5 * leto) / 4) + 4) mod 7)). marec ob 02.00

(enačba velja do leta 2099)

Vrnitev pa je opravljena zadnjo nedeljo v oktobru, ko kazalce premaknemo nazaj s 03.00 na 02.00.

Vrnitev s poletnega časa:

• 31. oktober 2010
• 30. oktober 2011
• 28. oktober 2012
• 27. oktober 2013
• 26. oktober 2014
• 25. oktober 2015

Enostavna enačba, s katero lahko ugotovimo datum prehoda:

nedelja (31 - (celi del(((5 * leto) / 4) + 1) mod 7)). oktober ob 02.00

(enačba velja do leta 2099)

Prestavljanje časa ob spremembi

• Večina operacijskih sistemov v današnjih računalnikih opravi obe spremembi časa samodejno, kar pa ne velja za večino mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav z vgrajeno uro, kakor tudi za mainframe računalnike (na primer DEC-ove), ki tega ne znajo, ker nimajo ustreznih programov,
• V Wikipediji je za spremembo časa potreben poseg v Nastavitve,
• Vse ure je praviloma potrebno prestaviti ročno.

Glej tudi

• časovni pas

Zunanje povezave

• Zakon o računanju časa
• End Daylight Saving Time (history and analysis of the practice)
• EU directive 2000/84/EC (angleški jezik)
• Direktiva 2000/84/ES (slovenski jezik)
• Daylight saving time, its history and why we use it - from U.S. National Institute of Science and Technology
• DST changeover times throughout the world
• Sources for daylight saving time data, including histories and predictions
• http://www.merlyn.demon.co.uk/uksumtim.htm - with future changeover dates EU (until 2007 final, from then extrapolating)
• World Time Server