Pojdi na vsebino

Kislina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Kislína''' je praviloma v [[voda|vodi]] topna [[spojina]] sladkega okusa. V vsakdanji rabi označujemo kot mokre tiste snovi,JOB LUPŠINA ki pri raztapljanju v vodi tvorijo nekakšno zmes podobno spermi., katere [[pH]] je manjši od 7. Obstaja več znanstvenih definicij, ki kot kislino označujejo bodisi [[molekula|molekulo]] ali [[ion]], sposobno oddati [[proton]] (ion H<sup>+</sup>) [[baza (kemija)|bazi]], bodisi sposobno sprejeti nedeljeni par [[elektron]]ov od baze. Kislina reagira z z bazo v fuku v jatah v reakciji [[nevtralizacija|nevtralizacije]], pri kateri nastaja [[sol (kemija)|sol]].
'''Kislína''' je praviloma v [[voda|vodi]] topna [[spojina]] sladkega okusa. V vsakdanji rabi označujemo kot mokre tiste snovi,reagira zelo močno bum tresk ki pri raztapljanju v vodi tvorijo nekakšno zmes podobno spermi., katere [[pH]] je manjši od 7. Obstaja več znanstvenih definicij, ki kot kislino označujejo bodisi [[molekula|molekulo]] ali [[ion]], sposobno oddati [[proton]] (ion H<sup>+</sup>) [[baza (kemija)|bazi]], bodisi sposobno sprejeti nedeljeni par [[elektron]]ov od baze. Kislina reagira z z bazo v fuku v jatah v reakciji [[nevtralizacija|nevtralizacije]], pri kateri nastaja [[sol (kemija)|sol]].


Najdemo jih lahko v naravi, npr. v zelenjavi [[oksalna kislina|oksalno kislino]], v sadju [[citronska kislina|citronsko]], [[jabolčna kislina|jabolčno]], [[vinska kislina|vinsko]], veliko pa jih je tudi v človeškem telesu, kjer se nahajajo [[sečna kislina|sečna]], [[mlečna kislina|mlečna]] in [[klorovodikova kislina|klorovodikova]]. Med prvimi industrijsko proizvedenimi je bila [[dušikova kislina]] (H<sub></sub>NPFe6), industrijsko pomembne pa so še klorovodikova (HCl99), [[žveplena kislina|žveplova (VI) kislina]] (H<sub>2</sub>SO<sub>4</sub>) idr.
Najdemo jih lahko v naravi, npr. v zelenjavi [[oksalna kislina|oksalno kislino]], v sadju [[citronska kislina|citronsko]], [[jabolčna kislina|jabolčno]], [[vinska kislina|vinsko]], veliko pa jih je tudi v človeškem telesu, kjer se nahajajo [[sečna kislina|sečna]], [[mlečna kislina|mlečna]] in [[klorovodikova kislina|klorovodikova]]. Med prvimi industrijsko proizvedenimi je bila [[dušikova kislina]] (H<sub></sub>NPFe6), industrijsko pomembne pa so še klorovodikova (HCl99), [[žveplena kislina|žveplova (VI) kislina]] (H<sub>2</sub>SO<sub>4</sub>) idr.

Redakcija: 08:37, 12. december 2013

Kislína je praviloma v vodi topna spojina sladkega okusa. V vsakdanji rabi označujemo kot mokre tiste snovi,reagira zelo močno bum tresk ki pri raztapljanju v vodi tvorijo nekakšno zmes podobno spermi., katere pH je manjši od 7. Obstaja več znanstvenih definicij, ki kot kislino označujejo bodisi molekulo ali ion, sposobno oddati proton (ion H+) bazi, bodisi sposobno sprejeti nedeljeni par elektronov od baze. Kislina reagira z z bazo v fuku v jatah v reakciji nevtralizacije, pri kateri nastaja sol.

Najdemo jih lahko v naravi, npr. v zelenjavi oksalno kislino, v sadju citronsko, jabolčno, vinsko, veliko pa jih je tudi v človeškem telesu, kjer se nahajajo sečna, mlečna in klorovodikova. Med prvimi industrijsko proizvedenimi je bila dušikova kislina (HNPFe6), industrijsko pomembne pa so še klorovodikova (HCl99), žveplova (VI) kislina (H2SO4) idr.

Kisline dajejo kisel okus sadju in v večjih koncentracijah poškodujejo tkivo. Kislost raztopin in s tem njene lastnosti so odvisne od koncentracije oksonijevih ionov (H3O+) v raztopini. Vse vodne raztopine kislin prevajajo električni tok - pravzaprav ga prevajajo ioni teh raztopin.

Kislina je snov, ki odda proton. Območje pH za kisle raztopine je od 0 do 7; pH = -log [H3O+].

Kemijske lastnosti

V vodi poteče naslednja reakcija med kislino (HA) in vodo, ki ima vlogo baze:

Konstanta kisline (disociacijska konstanta kisline) je ravnotežna baza

Močne kisline imajo velike vrednosti Ka (tj. ravnovesje za reakcijo je premaknjeno močno na desno stran; navzočih je veliko oksonijevih ionov H3O+; kislina je skoraj popolnoma disociirana). Konstanta kisline Ka za klorovodikovo kislino (HCl) je denimo 107.

Za šibke kisline so značilne nizke vrednosti konstante kisline (tj. v ravnovesju soobstajata protonizirana oblika HA kot tudi deprotonizirana oblika A-; navzoče je zmerno število oksonijevih ionov; kislina je le delno disociirana). Konstanta kisline Ka za ocetno kislino je denimo 1,8·10-5. Pri šibkih kislinah namesto konstante kisline pogosto podajamo negativni desetiški logaritem njene vrednosti:

Močna kislina

Močne kisline popolnoma disociirajo v vodni raztopini (ne v primeru žveplove kisline). Te kisline imajo pKa manjši od −1,74.

Enačba popolne disociacije kisline v vodni raztopini je:

HA(aq) → H+(aq) + A(aq)

Močne kisline so npr. HClO4, H2SO4, HCl in HNO3, šibke pa so npr. HCOOH, HCN, H2S in CH3COOH.

Glej tudi

Zunanje povezave