Pojdi na vsebino

Trier: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Xqbot (pogovor | prispevki)
Boti
94.979 urejanj
m Bot: de:Trier je dober članek; oblikovne spremembe
 
(25 vmesnih redakcij 11 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 8: Vrstica 8:
|image_flag = Flagge Trier.png
|image_flag = Flagge Trier.png
|image_seal =
|image_seal =
|image_shield = Trier Rheinland-Palatinate Germany CoA.svg
|image_shield = DEU Trier COA.svg
|settlement_type = Mesto
|settlement_type = Mesto
|pushpin_map = Germany
|pushpin_map = Germany
Vrstica 17: Vrstica 17:
|subdivision_name = {{GER}}
|subdivision_name = {{GER}}
|subdivision_type1 = Zvezna dežela
|subdivision_type1 = Zvezna dežela
|subdivision_name1 = [[Porenje-Pfalška]]
|subdivision_name1 = [[Porenje - Pfalška]]
|subdivision_type2 =
|subdivision_type2 =
|subdivision_name2 =
|subdivision_name2 =
Vrstica 61: Vrstica 61:
}}
}}


'''Trier''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Avgvsta Treverorvm}}, [[Francoščina|francosko]] Trèves, IPA [tʁɛv], luksemburško Tréier) je mesto v [[Nemčija|Nemčiji]] ob reki [[Mozela|Mozeli]], zgrajeno na ostankih rimske ''Augustaa Treverorum''. Ustanovljeno je bilo leta 16 pr. n. št. ali še prej in se z [[Worms]]om, [[Kempten]]om in [[Köln]]om poteguje za položaj najstarejšega mesta v Nemčiji.<ref>[http://www.trier.de/Startseite/ Uradna spletna stran Trierja]</ref>
'''Trier''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Avgvsta Treverorvm}}, [[Francoščina|francosko]] Trèves, IPA [tʁɛv], luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki [[Mozela|Mozeli]] v [[Nemčija|Nemčiji]], zgrajeno na ostankih rimske ''Augusta Treverorum''. Ustanovljeno je bilo leta 16 pr. n. št. ali še prej in se z [[Worms]]om, [[Kempten]]om in [[Köln]]om poteguje za položaj najstarejšega mesta v Nemčiji.<ref>[http://www.trier.de/Startseite/ Uradna spletna stran Trierja]</ref>


Mesto leži v dolini med nizkimi vinskimi goricami iz rumenega [[Peščenjak|peščenjaka]] na zahodu nemške zvezne dežele [[Porenje-Pfalška]] v bližini meje z [[Luksemburg]]om in v pomembni vinski regiji Mozeli.
Mesto leži v dolini med nizkimi vinskimi goricami iz rumenega [[Peščenjak|peščenjaka]] na zahodu nemške zvezne dežele [[Porenje - Pfalška]] v bližini meje z [[Luksemburg]]om in v pomembni vinski regiji Mozeli.


Mesto je najstarejši sedež [[Krščanstvo|krščanskega]] [[škof]]a severno od [[Alpe|Alp]]. V [[Srednji vek|srednjem veku]] je trierski nadškof kot cerkveni knez vladal ozemlju od francoske meje do Rena. Bil je tudi eden od sedmih elektorjev [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].
Mesto je najstarejši sedež [[Krščanstvo|krščanskega]] [[škof]]a severno od [[Alpe|Alp]]. V [[Srednji vek|srednjem veku]] je trierski nadškof kot cerkveni knez vladal ozemlju od francoske meje do Rena. Bil je tudi eden od sedmih elektorjev (volilnih knezov) [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].


Trier se s približno 105.000 prebivalci uvršča na četrto mesto v deželi Porenje-Pfalška. Večja od njega so mesta [[Mainz]], [[Ludwigshafen]], in [[Koblenz]].<ref>''Bevölkerung der Gemeinden am 31.12.2010'', Statistisches Landesamt Rheinland-Pfalz 2011.</ref>
Trier se s približno 105.000 prebivalci uvršča na četrto mesto v deželi Porenje - Pfalška. Večja od njega so mesta [[Mainz]], [[Ludwigshafen]], in [[Koblenz]].<ref>''Bevölkerung der Gemeinden am 31.12.2010'', Statistisches Landesamt Rheinland-Pfalz 2011.</ref>


V Trierju je univerza, uprava okrožja Trier-Saarburg, DAA (Aufsichts- und Dienstleistung s direktion) ter Akademija za evropsko pravo (ERA). Mesto je eno od petih mestnih središč dežele Porenje-Pfalška.
V Trierju je [[univerza]], uprava okrožja Trier-Saarburg, DAA (Aufsichts- und Dienstleistung s direktion) ter [[Akademija za evropsko pravo]] (ERA). Mesto je eno od petih mestnih središč dežele Porenje - Pfalška.


Skupaj z [[Luksemburg (mesto)|Luksemburgom]], [[Metz]]om in [[Saarbrücken|Saarbrücknom]] tvori unijo mest QuattroPole. Metz je poleg tega središče širše regije, ki zajema Saar-Lor-Lux ([[Posarje]], [[Lorena]] in [[Luksemburg]]), [[Porenje-Pfalška|Porenje-Pfalško]] in [[Valonija|Valonijo]].
Skupaj z [[Luksemburg (mesto)|Luksemburgom]], [[Metz]]om in [[Saarbrücken|Saarbrücknom]] tvori unijo mest QuattroPole. Metz je poleg tega središče širše regije, ki zajema Saar-Lor-Lux ([[Posarje]], [[Lorena]] in [[Luksemburg]]), [[Porenje - Pfalška|Porenje - Pfalško]] in [[Valonija|Valonijo]].


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==
Vrstica 85: Vrstica 85:
Druga pripoved v ''Gesti'' je iz Trebeta naredila sina asirskega kralja [[Ninus]]a, ki so si ga izmislili stari [[Grki]], in neznane ženske pred njegovo poroko s prav tako nezgodovinsko kraljico [[Semiramida|Semiramido]]. Semiramida je pastorka prezirala. Ko je prevzela prestol po pokojnem Ninusu, je Trebeta zapustil Asirijo in odšel v [[Evropa|Evropo]]. Po dolgem tavanju se je na čelu skupine ljudi naselil v okolici Trierja. Po smrti so ga prebivalci na Petrisbergu upepelili. Podoba Trebeta je v [[Srednji vek|srednjem veku]] postala ikona Trierja.
Druga pripoved v ''Gesti'' je iz Trebeta naredila sina asirskega kralja [[Ninus]]a, ki so si ga izmislili stari [[Grki]], in neznane ženske pred njegovo poroko s prav tako nezgodovinsko kraljico [[Semiramida|Semiramido]]. Semiramida je pastorka prezirala. Ko je prevzela prestol po pokojnem Ninusu, je Trebeta zapustil Asirijo in odšel v [[Evropa|Evropo]]. Po dolgem tavanju se je na čelu skupine ljudi naselil v okolici Trierja. Po smrti so ga prebivalci na Petrisbergu upepelili. Podoba Trebeta je v [[Srednji vek|srednjem veku]] postala ikona Trierja.


V zgodovinskem času so Rimljani v 1. stoletju pr. n. št. podjarmili Trevere in leta 16 pr. n. št. ustanovili mesto ''Augusta Treverorum'', se pravi Cesarsko (mesto) Treverov. Mesto je kasneje postalo upravno središče [[Rimska provinca|rimske province]] [[Belgijska Galija|Belgijske Galije]] in [[Prefektura|prefekture]] [[Galija|Galije]]. V 4. stoletju n. št. je bil Trier eno od petih največjih mest znanega sveta. Imel je 70.000-80.000, morda celo 100.000 prebivalcev. <ref>[http://www.landesmuseum-trier.de/lib/02_Programm/antikencard-trier-englisch-2012.pdf Center of Antiquity Rheinland-Pfalz]</ref><ref>[http://books.google.dk/books?id=Ux7EOl11e34C&pg=PA337&dq=roman+trier+population+80,000&hl=da&sa=X&ei=5vkpU-e0MujV4ASm5YGgCg&ved=0CCUQ6AEwAA#v=onepage&q=roman%20trier%20population%2080%2C000&f=false Europe by Eurail 2010]</ref>
V zgodovinskem času so Rimljani v 1. stoletju pr. n. št. podjarmili Trevere in leta 16 pr. n. št. ustanovili mesto ''Augusta Treverorum'', se pravi Cesarsko (mesto) Treverov. Mesto je kasneje postalo upravno središče [[Rimska provinca|rimske province]] [[Belgijska Galija|Belgijske Galije]] in [[Prefektura|prefekture]] [[Galija|Galije]]. V 4. stoletju n. št. je bil Trier eno od petih največjih mest znanega sveta. Imel je 70.000-80.000, morda celo 100.000 prebivalcev. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.landesmuseum-trier.de/lib/02_Programm/antikencard-trier-englisch-2012.pdf |title=Center of Antiquity Rheinland-Pfalz |accessdate=2014-06-05 |archive-date=2018-12-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181225061853/http://www.landesmuseum-trier.de/de/home.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181225061853/http://www.landesmuseum-trier.de/de/home.html |date=2018-12-25 }}</ref><ref>[http://books.google.dk/books?id=Ux7EOl11e34C&pg=PA337&dq=roman+trier+population+80,000&hl=da&sa=X&ei=5vkpU-e0MujV4ASm5YGgCg&ved=0CCUQ6AEwAA#v=onepage&q=roman%20trier%20population%2080%2C000&f=false Europe by Eurail 2010]</ref>
<ref>[http://books.google.dk/books?id=KbuYAQAAQBAJ&pg=PA182&dq=roman+trier+population+80,000&hl=da&sa=X&ei=l_opU-eNJqmo4ATWuoDYDw&ved=0CC0Q6AEwAg#v=onepage&q=roman%20trier%20population%2080%2C000&f=false Beyond Our World]</ref><ref>[http://www.academia.edu/1166147/_The_Fall_and_Decline_of_the_Roman_Urban_Mind The Urban Mind]</ref> Med ostanke rimske arhitekture spadajo mestna vrata ''Porta nigra''.
<ref>[http://books.google.dk/books?id=KbuYAQAAQBAJ&pg=PA182&dq=roman+trier+population+80,000&hl=da&sa=X&ei=l_opU-eNJqmo4ATWuoDYDw&ved=0CC0Q6AEwAg#v=onepage&q=roman%20trier%20population%2080%2C000&f=false Beyond Our World]</ref><ref>[http://www.academia.edu/1166147/_The_Fall_and_Decline_of_the_Roman_Urban_Mind The Urban Mind]</ref> Med ostanke rimske arhitekture spadajo [[mestna vrata]] ''[[Porta Nigra|Porta nigra]]''.


[[Slika:Trier Dom BW 24.JPG|thumb|left|250px|Stolnica]]
[[Slika:Trier Dom BW 24.JPG|thumb|left|250px|Stolnica]]
Vrstica 92: Vrstica 92:
V času, ko je bila Trierju rezidenca zahodnih rimskih cesarjev, se je v mestu rodil kasnejši milanski škof [[Sveti Ambrož Milanski|Ambrož]]. Med letoma 395 in 418 se je rimska uprava preselila iz Triera v [[Arles]]. Iz mesta je odšlo kakšnih 2.000 uradnikov prefekture in vojakov in mesto ni več cvetelo kot prej. V njem so še vedno ostali sedež guverjerja, državna tovarna, ki je proizvajala [[Balista|baliste]] in orožje za vojsko, tkalnica volnene tkanine za vojaške uniforme in drugih tkanin in šivalnica zelo kakovostnih oblačil za cesarski dvor. Severno Galijo južno od črte [[Köln]]–[[Boulogne-sur-Mer]] v sedanji južni [[Belgija|Belgiji]] so Rimljani obdržali do leta 460. Rimska oblast je bila trdna, kar dokazuje nadaljevanje proizvodnje orožja v tovarni v [[Amiens]]u.
V času, ko je bila Trierju rezidenca zahodnih rimskih cesarjev, se je v mestu rodil kasnejši milanski škof [[Sveti Ambrož Milanski|Ambrož]]. Med letoma 395 in 418 se je rimska uprava preselila iz Triera v [[Arles]]. Iz mesta je odšlo kakšnih 2.000 uradnikov prefekture in vojakov in mesto ni več cvetelo kot prej. V njem so še vedno ostali sedež guverjerja, državna tovarna, ki je proizvajala [[Balista|baliste]] in orožje za vojsko, tkalnica volnene tkanine za vojaške uniforme in drugih tkanin in šivalnica zelo kakovostnih oblačil za cesarski dvor. Severno Galijo južno od črte [[Köln]]–[[Boulogne-sur-Mer]] v sedanji južni [[Belgija|Belgiji]] so Rimljani obdržali do leta 460. Rimska oblast je bila trdna, kar dokazuje nadaljevanje proizvodnje orožja v tovarni v [[Amiens]]u.


Leta 459 so Trier zasedli [[Franki]]. Leta 870 je postal del Germanskega kraljestva, iz katerega se je razvilo [[Sveto rimsko cesarstvo]]. V mesto se prenesli relikvije [[Sveti Matija|sv. Matija]], ki so privabili številne romarje. Mestni škofje so postajali vedno bolj vplivni in triersko nadškofijo so priznali kot elektorat cesarstva in eno od najmočnejših držav v Nemčiji. Leta 1473 so ustanovili Triersko univerzo.
Leta 459 so Trier zasedli [[Franki]]. Leta 870 je postal del Germanskega kraljestva, iz katerega se je razvilo [[Sveto rimsko cesarstvo]]. V mesto se prenesli relikvije [[Sveti Matija|sv. Matija]], ki so privabile številne romarje. Mestni škofje so postajali vedno vplivnejši in triersko nadškofijo so priznali kot elektorat cesarstva in eno od najmočnejših držav v Nemčiji. Leta 1473 so ustanovili Triersko univerzo.


V 17. stoletju so trierski nadškofje in volilni knezi prenesli svoj sedež v grad Philippsburg v Ehrenbreitsteinu pri [[Koblenz]]u. Leta 1512 je bilo v mestu zasedanje [[Reichstag]]a, na katerem so dokončno razmejili okrožja Svetega rimskega cesarstva (''Circulus imperii'').
V 17. stoletju so trierski nadškofje in volilni knezi prenesli svoj sedež v grad Philippsburg v Ehrenbreitsteinu pri [[Koblenz]]u. Leta 1512 je bilo v mestu zasedanje [[Reichstag]]a, na katerem so dokončno razmejili okrožja Svetega rimskega cesarstva (''Circulus imperii'').


V 17. in 18. stoletju se je za Trier potegovala [[Francija]], ki ga je napadla med [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]] (1618–1648), [[Devetletna vojna|devetletno vojno]] (1689-97), vojno za špansko nasledstvo (1701–1714) in vojno za poljski nasledstvo (1733–1738). Francija ga leta 1794 med francoskimi revolucionarnimi vojnami končno osvojila in razpustia elektorsko nadškofijo. Po [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]], ki so se končale leta 1815, je Trier pripadel [[Prusko kraljestvo|Pruskemu kraljestvu]].
V 17. in 18. stoletju se je za Trier potegovala [[Francija]], ki ga je napadla med [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]] (1618–1648), [[Devetletna vojna|devetletno vojno]] (1689-97), vojno za špansko nasledstvo (1701–1714) in vojno za poljsko nasledstvo (1733–1738). Francija ga je leta 1794 med francoskimi revolucionarnimi vojnami končno osvojila in razpustila elektorsko nadškofijo. Po [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]], ki so se končale leta 1815, je Trier pripadel [[Prusko kraljestvo|Pruskemu kraljestvu]].


[[Slika:Trier Kurfuerstliches Palais BW 1.JPG|thumb|250px|left|Knežji dvor, za njim Konstantinova bazilika]]
[[Slika:Trier Kurfuerstliches Palais BW 1.JPG|thumb|250px|left|Knežji dvor, za njim Konstantinova bazilika]]
Vrstica 104: Vrstica 104:
V 19. stoletju se je Trier kot del pruskega Porenja močno razvil. Leta 1848 je med prebujanjem narodov v nemških državah v mestu izbruhnil upor, ki se je končal s porazom upornikov. Leta 1871 je postal del [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]].
V 19. stoletju se je Trier kot del pruskega Porenja močno razvil. Leta 1848 je med prebujanjem narodov v nemških državah v mestu izbruhnil upor, ki se je končal s porazom upornikov. Leta 1871 je postal del [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]].


Junija 1940 je v Trier prišlo več kot 60.000 britanskih vojnih ujetnikov, zajetih v [[Dunkerque]]u v severni Franciji, in mesto je postalo prehodno taborišče za britanske vojne ujetnike. Leta 1944 so ga zavezniki močno bombardirali. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je pripadel novi nemški zvezni deželi Porenje-Pfalška. Univerzo, ukinjeno leta 1797, so v 1970. letih ponovno odprli. Leta 1974 so ponovno odprli tudi triersko stolnico. Leta 1984 je mesto praznovalo dvatisočletnico svojega obstoja.
Junija 1940 je v Trier prišlo več kot 60.000 britanskih vojnih ujetnikov, zajetih v [[Dunkerque]]u v severni Franciji, in mesto je postalo prehodno taborišče za britanske vojne ujetnike. Leta 1944 so ga zavezniki močno bombardirali. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je pripadel novi nemški zvezni deželi Porenje - Pfalška. Univerzo, ukinjeno leta 1797, so v 1970. letih ponovno odprli. Leta 1974 so ponovno odprli tudi triersko stolnico. Leta 1984 je mesto praznovalo dvatisočletnico svojega obstoja.


== Mestne znamenitosti ==
== Mestne znamenitosti ==
{{wide image|Trier Panorama Mariensaeule kl.jpg|1000px|Pogled na mesto z Marijinega stebra (''Mariensäule'')}}
{{wide image|Trier Panorama Mariensaeule kl.jpg|1000px|Pogled na mesto z Marijinega stebra (''Mariensäule'')}}
{{Infopolje Kraj svetovne dediščine|internal=yes
{{Infobox World Heritage Site
| WHS = Rimski spomeniki, stolnica sv. Petra in cerkev naše Gospe v Trierju
| WHS = Rimski spomeniki, stolnica sv. Petra in cerkev naše Gospe v Trierju
| Image = [[Slika:Trier Kaiserthermen BW 1.JPG|290px|Ruševine rimskega kopališča]]
| Image = Trier Kaiserthermen BW 1.JPG
| Caption = Ruševine rimskega kopališča
| State Party = {{GER}}
| State Party = {{GER}}
| Type = kulturni spomenik
| Type = kulturni spomenik
| Criteria = i, iii, iv, vi
| Criteria = i, iii, iv, vi
| ID = 367
| ID = 367
| Region = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]]
| Year = 1986
| Year = 1986
| Session = 10.
| Session = 10.
| Link = http://whc.unesco.org/en/list/367
| Link = http://whc.unesco.org/en/list/367
| locmapin =
| latitude =
| longitude =
| map_caption =
}}
}}


Trier je znan po dobro ohranjenih rimskih in srednjeveških zgradbah, med katere spadajo:
Trier je znan po dobro ohranjenih rimskih in srednjeveških zgradbah, med katere spadajo:
* Porta nigra, najbolj ohranjena rimska mestna vrata severno od Alp.
* Porta nigra, najbolj ohranjena rimska [[mestna vrata]] severno od Alp.
* Ruševine štirih rimskih kopališč, največjih severno od Alp, med katere spadata Barbarino in Cesarsko kopališče.
* Ruševine štirih rimskih kopališč, največjih severno od Alp, med katere spadata Barbarino in Cesarsko kopališče.
* Ogromna izvirna rimska Konstantinova bazilika, 67 m dolga [[Konstantin I. Veliki|Konstantinova]] prestolna dvorana, preurejena v protestantsko cerkev.
* Ogromna izvirna rimska [[Konstantinova bazilika, Trier|Konstantinova bazilika]], 67 m dolga [[Konstantin I. Veliki|Konstantinova]] prestolna dvorana, preurejena v protestantsko cerkev.
* Trierska stolnica sv. Petra (Triere Dom ali Dom St. Peter), rimskokatoliška cerkev z začetki v rimskem obdobju, v kateri hranijo Sveto tuniko, oblačilo z dokumentirano zgodovino do 12. stoletja. Katoliki verujejo, da jo je ob smrti nosil [[Jezus Kristus]]. Rastavljena je samo v neenakomernih nekaj desetletnih intervalih.
* [[Trierska stolnica svetega Petra]] (Triere Dom ali Dom St. Peter), rimskokatoliška cerkev z začetki v rimskem obdobju, v kateri hranijo Sveto tuniko, oblačilo z dokumentirano zgodovino do 12. stoletja. Katoličani verujejo, da jo je tik pred smrtjo nosil [[Jezus Kristus]] . Razstavljena je samo v neenakomernih nekaj desetletnih intervalih.
* Marijina cerkev (Liebfrauenkirche), ena od najpomembnejših zgodnjegotskih stolnic v Nemčiji, zgrajena po načelih francoskih [[Gotika|gotskih]] stolnic.
* Marijina cerkev (Liebfrauenkirche), ena od najpomembnejših zgodnjegotskih cerkva v Nemčiji, zgrajena po načelih francoskih [[Gotika|gotskih]] stolnic.
* Rimski [[amfiteater]].
* Rimski [[amfiteater]].
* Rimski most čez Mozelo (Römerbrücke) iz 2. stoletja, najstarejši rimski most severno od Alp, po katerem še poteka promet.
* [[Rimski most v Trierju|Rimski most čez Mozelo]] (Römerbrücke) iz 2. stoletja, najstarejši rimski most severno od Alp, po katerem še poteka promet.
* Opatija sv. Matija (Abtei St. Matthias), ki je še živa. V samostanski cerkvi je pokopan edini [[apostol]] severno od Alp.
* Opatija sv. Matija (Abtei St. Matthias), ki je še živa. V samostanski cerkvi je pokopan edini [[apostol]] severno od Alp.
* Cerkev sv. Gangolfa na Mestnem trgu, ki je konkurirala nadškofovi trierski stolnici.
* Cerkev sv. Gangolfa na Mestnem trgu, ki je konkurirala nadškofovi trierski stolnici.
Vrstica 145: Vrstica 141:
* Stolnica in muzej dioceze Trier (Bischöfliches Dom- und Diözesanmuseum), v katerem so številni rimski artefakti.
* Stolnica in muzej dioceze Trier (Bischöfliches Dom- und Diözesanmuseum), v katerem so številni rimski artefakti.
* Muzej igrač.
* Muzej igrač.
* Etnološki muzej in muzej na prostem Roscheider Hof v bližnjem mestu Konz, v katerem je prikazana podežalska kultura severozahodnega dela dežele Porenje-Falško na tromeji Nemčije, Luksemburga in Francije.
* Etnološki muzej in muzej na prostem Roscheider Hof v bližnjem mestu Konz, v katerem je prikazana podežalska kultura severozahodnega dela dežele Porenje - Pfalška na tromeji Nemčije, Luksemburga in Francije.
* Rudnik skrilavca v občini Fell kakšnih 20 km iz Trierja, ki obsega podzemni rudnik, rudniški muzej in rudniško železniško progo.
* Rudnik skrilavca v občini Fell kakšnih 20 km iz Trierja, ki obsega podzemni rudnik, rudniški muzej in rudniško železniško progo.
* Hiša Karla Marxa, muzej z Marxovimi osebnimi predmeti, pesniškimi deli, pismi in fotografijami s posvetili. V njem je tudi zbirka redkih prvih izdaj in mednarodnih izdaj njegovih del in razstava o razvoju socializma v 19. stoletju.
* Hiša Karla Marxa, muzej z Marxovimi osebnimi predmeti, pesniškimi deli, pismi in fotografijami s posvetili. V njem je tudi zbirka redkih prvih izdaj in mednarodnih izdaj njegovih del in razstava o razvoju socializma v 19. stoletju.
Vrstica 162: Vrstica 158:


== Ugledni meščani ==
== Ugledni meščani ==
* Evharij († okoli 250), prvi trierski škof
* Evherij († okoli 250), prvi trierski škof
* Valerij († 320), drugi trierski škof
* Valerij († 320), drugi trierski škof
* [[Sveta Helena|Helena]] (okoli 250-330), svetnica, mati cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I.]]<ref>[http://www.heiligenlexikon.de/CatholicEncyclopedia/Helena.html]</ref>
* [[Sveta Helena|Helena]] (okoli 250-330), svetnica, mati cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I.]]<ref>[http://www.heiligenlexikon.de/CatholicEncyclopedia/Helena.html]</ref>
* Pavlin (†358), trierski škof
* Pavlin († 358), trierski škof
* [[Valentinijan I.]] (321–375), rimski cesar
* [[Valentinijan I.]] (321–375), rimski cesar
* Avzonij (okoli 310–395), rimski konzul in pesnik
* Avzonij (okoli 310–395), rimski konzul in pesnik
Vrstica 171: Vrstica 167:
* Kaspar Olevijan (1536–1587), teolog
* Kaspar Olevijan (1536–1587), teolog
* [[Karl Marx]] (1818–1883), socialni filozof
* [[Karl Marx]] (1818–1883), socialni filozof
* Frederick A. Schroeder (1833–1899), ameriški politik, župan Brooklina
* Frederick A. Schroeder (1833–1899), ameriški politik, župan Brooklyna
* Ludwig Kaas (1881–1952), rimskokatoliško duhodnik in politik
* Ludwig Kaas (1881–1952), rimskokatoliški duhovnik in politik
* Oswald von Nell-Breuning (1890–1991), teolog
* Oswald von Nell-Breuning (1890–1991), teolog
* Peter Thullen (1907-1996), matematik
* Peter Thullen (1907-1996), matematik
Vrstica 182: Vrstica 178:
* Eric Jelen (* 1965), tenisač
* Eric Jelen (* 1965), tenisač
* Martin Bambauer (* 1970), cerkveni glasbenik
* Martin Bambauer (* 1970), cerkveni glasbenik
* Josephine Henning (* 1989), nogometaš
* Josephine Henning (* 1989), nogometašica


== Pobratena mesta ==
== Pobratena mesta ==
Vrstica 198: Vrstica 194:
{{sklici|2}}
{{sklici|2}}


==Zunanje povezave==
⚫
[[Kategorija:Mesta v Nemčiji]]
{{commons category|Trier}}
⚫
[[Kategorija:Mesta v Rimskem imperiju]]
{{wikivoyage|Trier}}
⚫
[[Kategorija:Ustanovitve leta 16 pr. n. št.]]
*[https://www.trier.de/Startseite/ Uradna spletna stran] {{in lang|de}}
*[https://en.wikisource.org/wiki/The_New_International_Encyclop%C3%A6dia/Treves Treves]
*{{cite EB1911 |wstitle=Trier |volume=27 |pages=268–269 |first=Alfred Bradley |last=Gough |short=1}}


{{kraji svetovne dediščine v Nemčiji}}
{{Link GA|de}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Trier| ]]
⚫
[[Kategorija:Mesta v Porenju-Pfalškem]]
⚫
[[Kategorija:Rimska mesta v Nemčiji]]
⚫
[[Kategorija:Ustanovitve leta 16 pr. n. št.]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nemčiji]]

Trenutna redakcija s časom 20:42, 21. februar 2024

Trier
Mesto
Zastava Trier
Zastava		Grb Trier
Grb
Trier se nahaja v Nemčija
Trier
Trier
Koordinati: 49°45′24″N 6°38′29″E / 49.75667°N 6.64139°E / 49.75667; 6.64139
Država Nemčija
Zvezna deželaPorenje - Pfalška
Ustanovitev16 pr. n. št. kot Augusta Treverorum
Upravljanje
 • NadžupanKlaus Jensen (SPD)
Površina
 • Skupno117,14 km2
Prebivalstvo
 (31. december 2012[1])
 • Skupno106.544
 • Gostota910 preb./km2
Časovni pasUTC+1/+2 (CET/CEST)
Poštne številke
54290, 54292, 54293, 54294, 54295, 54296
Omrežna skupina0651
Avtomobilska oznakaTR
Spletna stran[www.trier.de www.trier.de]

Trier (latinsko Avgvsta Treverorvm, francosko Trèves, IPA [tʁɛv], luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum. Ustanovljeno je bilo leta 16 pr. n. št. ali še prej in se z Wormsom, Kemptenom in Kölnom poteguje za položaj najstarejšega mesta v Nemčiji.[2]

Mesto leži v dolini med nizkimi vinskimi goricami iz rumenega peščenjaka na zahodu nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška v bližini meje z Luksemburgom in v pomembni vinski regiji Mozeli.

Mesto je najstarejši sedež krščanskega škofa severno od Alp. V srednjem veku je trierski nadškof kot cerkveni knez vladal ozemlju od francoske meje do Rena. Bil je tudi eden od sedmih elektorjev (volilnih knezov) Svetega rimskega cesarstva.

Trier se s približno 105.000 prebivalci uvršča na četrto mesto v deželi Porenje - Pfalška. Večja od njega so mesta Mainz, Ludwigshafen, in Koblenz.[3]

V Trierju je univerza, uprava okrožja Trier-Saarburg, DAA (Aufsichts- und Dienstleistung s direktion) ter Akademija za evropsko pravo (ERA). Mesto je eno od petih mestnih središč dežele Porenje - Pfalška.

Skupaj z Luksemburgom, Metzom in Saarbrücknom tvori unijo mest QuattroPole. Metz je poleg tega središče širše regije, ki zajema Saar-Lor-Lux (Posarje, Lorena in Luksemburg), Porenje - Pfalško in Valonijo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Porta Nigra

Po eni od legend iz Geste Trevorum, napisane v 12. stoletju, je mesto ustanovil istoimenski nedokumentirani asirski princ Trebeta nekaj stoletij pred prihodom Rimljanov. Na Rdeči hiši na trierski tržnici je srednjeveški napis

ANTE ROMAM TREVIRIS STETIT ANNIS MILLE TRECENTIS.
PERSTET ET ÆTERNA PACE FRVATVR. AMEN.
»Trier je stal tisoč tristo let pred Rimom
in naj (še naprej) stoji in uživa večni mir. Amen.«

Druga pripoved v Gesti je iz Trebeta naredila sina asirskega kralja Ninusa, ki so si ga izmislili stari Grki, in neznane ženske pred njegovo poroko s prav tako nezgodovinsko kraljico Semiramido. Semiramida je pastorka prezirala. Ko je prevzela prestol po pokojnem Ninusu, je Trebeta zapustil Asirijo in odšel v Evropo. Po dolgem tavanju se je na čelu skupine ljudi naselil v okolici Trierja. Po smrti so ga prebivalci na Petrisbergu upepelili. Podoba Trebeta je v srednjem veku postala ikona Trierja.

V zgodovinskem času so Rimljani v 1. stoletju pr. n. št. podjarmili Trevere in leta 16 pr. n. št. ustanovili mesto Augusta Treverorum, se pravi Cesarsko (mesto) Treverov. Mesto je kasneje postalo upravno središče rimske province Belgijske Galije in prefekture Galije. V 4. stoletju n. št. je bil Trier eno od petih največjih mest znanega sveta. Imel je 70.000-80.000, morda celo 100.000 prebivalcev. [4][5] [6][7] Med ostanke rimske arhitekture spadajo mestna vrata Porta nigra.

Stolnica

V času, ko je bila Trierju rezidenca zahodnih rimskih cesarjev, se je v mestu rodil kasnejši milanski škof Ambrož. Med letoma 395 in 418 se je rimska uprava preselila iz Triera v Arles. Iz mesta je odšlo kakšnih 2.000 uradnikov prefekture in vojakov in mesto ni več cvetelo kot prej. V njem so še vedno ostali sedež guverjerja, državna tovarna, ki je proizvajala baliste in orožje za vojsko, tkalnica volnene tkanine za vojaške uniforme in drugih tkanin in šivalnica zelo kakovostnih oblačil za cesarski dvor. Severno Galijo južno od črte Köln–Boulogne-sur-Mer v sedanji južni Belgiji so Rimljani obdržali do leta 460. Rimska oblast je bila trdna, kar dokazuje nadaljevanje proizvodnje orožja v tovarni v Amiensu.

Leta 459 so Trier zasedli Franki. Leta 870 je postal del Germanskega kraljestva, iz katerega se je razvilo Sveto rimsko cesarstvo. V mesto se prenesli relikvije sv. Matija, ki so privabile številne romarje. Mestni škofje so postajali vedno vplivnejši in triersko nadškofijo so priznali kot elektorat cesarstva in eno od najmočnejših držav v Nemčiji. Leta 1473 so ustanovili Triersko univerzo.

V 17. stoletju so trierski nadškofje in volilni knezi prenesli svoj sedež v grad Philippsburg v Ehrenbreitsteinu pri Koblenzu. Leta 1512 je bilo v mestu zasedanje Reichstaga, na katerem so dokončno razmejili okrožja Svetega rimskega cesarstva (Circulus imperii).

V 17. in 18. stoletju se je za Trier potegovala Francija, ki ga je napadla med tridesetletno vojno (1618–1648), devetletno vojno (1689-97), vojno za špansko nasledstvo (1701–1714) in vojno za poljsko nasledstvo (1733–1738). Francija ga je leta 1794 med francoskimi revolucionarnimi vojnami končno osvojila in razpustila elektorsko nadškofijo. Po napoleonskih vojnah, ki so se končale leta 1815, je Trier pripadel Pruskemu kraljestvu.

Knežji dvor, za njim Konstantinova bazilika

V Trierju se je leta 1818 rodil Karl Marx.

V 19. stoletju se je Trier kot del pruskega Porenja močno razvil. Leta 1848 je med prebujanjem narodov v nemških državah v mestu izbruhnil upor, ki se je končal s porazom upornikov. Leta 1871 je postal del Nemškega cesarstva.

Junija 1940 je v Trier prišlo več kot 60.000 britanskih vojnih ujetnikov, zajetih v Dunkerqueu v severni Franciji, in mesto je postalo prehodno taborišče za britanske vojne ujetnike. Leta 1944 so ga zavezniki močno bombardirali. Po drugi svetovni vojni je pripadel novi nemški zvezni deželi Porenje - Pfalška. Univerzo, ukinjeno leta 1797, so v 1970. letih ponovno odprli. Leta 1974 so ponovno odprli tudi triersko stolnico. Leta 1984 je mesto praznovalo dvatisočletnico svojega obstoja.

Mestne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Pogled na mesto z Marijinega stebra (Mariensäule)
Ruševine rimskega kopališča
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeRimski spomeniki, stolnica sv. Petra in cerkev naše Gospe v Trierju
Kriterijkulturni spomenik: i, iii, iv, vi
Referenca367
Vpis1986 (10. zasedanje)

Trier je znan po dobro ohranjenih rimskih in srednjeveških zgradbah, med katere spadajo:

  • Porta nigra, najbolj ohranjena rimska mestna vrata severno od Alp.
  • Ruševine štirih rimskih kopališč, največjih severno od Alp, med katere spadata Barbarino in Cesarsko kopališče.
  • Ogromna izvirna rimska Konstantinova bazilika, 67 m dolga Konstantinova prestolna dvorana, preurejena v protestantsko cerkev.
  • Trierska stolnica svetega Petra (Triere Dom ali Dom St. Peter), rimskokatoliška cerkev z začetki v rimskem obdobju, v kateri hranijo Sveto tuniko, oblačilo z dokumentirano zgodovino do 12. stoletja. Katoličani verujejo, da jo je tik pred smrtjo nosil Jezus Kristus . Razstavljena je samo v neenakomernih nekaj desetletnih intervalih.
  • Marijina cerkev (Liebfrauenkirche), ena od najpomembnejših zgodnjegotskih cerkva v Nemčiji, zgrajena po načelih francoskih gotskih stolnic.
  • Rimski amfiteater.
  • Rimski most čez Mozelo (Römerbrücke) iz 2. stoletja, najstarejši rimski most severno od Alp, po katerem še poteka promet.
  • Opatija sv. Matija (Abtei St. Matthias), ki je še živa. V samostanski cerkvi je pokopan edini apostol severno od Alp.
  • Cerkev sv. Gangolfa na Mestnem trgu, ki je konkurirala nadškofovi trierski stolnici.
  • Cerkev sv. Pavlina, ena od najpomembnejših baročnih cerkva v Porenju-Pfalški. Del cerkve je projektiral arhitekt Balthasar Neumann.
  • Stari pristaniški dvigali s samotežnima kolesoma: gotsko Staro dvigalo (Alte Krahnen) ali Triersko mozelsko dvigalo (Trierer Moselkrahn) iz leta 1413 in baročno dvigalo iz leta 1774, imenovano (Staro) carinsko dvigalo ((Alter) Zollkran) ali Mlajše mozelsko dvigalo.
  • Staro judovsko pokopališče na Weidegasse.
  • Srednjeveška Judovska ulica (Judengasse) blizu trierskega Glavnega trga (Hauptmarkt).

Muzeji[uredi | uredi kodo]

  • Deželni muzej Porenja (Rheinisches Landesmuseum), ki je poleg Rimsko-germanskega muzeja (Römisch-Germanisches Museum) v Kölnu eden najpomembnejših nemških arheoloških muzejev za rimsko obdobje.
  • Mestni muzej (Stadtmuseum Simeonstift), v katerem je, med drugim, razstavljena tudi maketa srednjeveškega Trierja.
  • Stolnica in muzej dioceze Trier (Bischöfliches Dom- und Diözesanmuseum), v katerem so številni rimski artefakti.
  • Muzej igrač.
  • Etnološki muzej in muzej na prostem Roscheider Hof v bližnjem mestu Konz, v katerem je prikazana podežalska kultura severozahodnega dela dežele Porenje - Pfalška na tromeji Nemčije, Luksemburga in Francije.
  • Rudnik skrilavca v občini Fell kakšnih 20 km iz Trierja, ki obsega podzemni rudnik, rudniški muzej in rudniško železniško progo.
  • Hiša Karla Marxa, muzej z Marxovimi osebnimi predmeti, pesniškimi deli, pismi in fotografijami s posvetili. V njem je tudi zbirka redkih prvih izdaj in mednarodnih izdaj njegovih del in razstava o razvoju socializma v 19. stoletju.

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

V mestu je Trierska univerza, ustanovljena leta 1473. Leta 1769 je bila ukinjena in ponovno ustanovljena leta 1970. V mestu sta tudi Univerza uporabnih znanosti in Akademija za evropsko pravo (ERA), ustanovljena leta 1992.

Leta 2010 je bilo v mestu 40 vrtcev,[8] 25 osnovnih šol in 23 srednjih šol. Med slednjimi so najbolj znane Humboldtova gimnazija, Gimnazija Maxa Plancka in Pestalozzijeva meščanska šola.[9]

Letni dogodki[uredi | uredi kodo]

Vsako poletje je v mestu največji rimski festival Kruha in iger (Brot und Spiele iz latinskega panem et circenses) v Nemčiji.

Trier je od leta 2000 izhodišče nemškega kroga svetovnega prvenstva v rallyu, ki se začne s predstavitvijo pred Porta Nigra.

Na Glavnem trgu (Hauptmarkt) in prostoru pred stolnico (Domfreihof) je vsako leto velik Božični sejem.

Ugledni meščani[uredi | uredi kodo]

  • Evherij († okoli 250), prvi trierski škof
  • Valerij († 320), drugi trierski škof
  • Helena (okoli 250-330), svetnica, mati cesarja Konstantina I.[10]
  • Pavlin († 358), trierski škof
  • Valentinijan I. (321–375), rimski cesar
  • Avzonij (okoli 310–395), rimski konzul in pesnik
  • Ambrož (okoli 340-397), milanski škof in svetnik
  • Kaspar Olevijan (1536–1587), teolog
  • Karl Marx (1818–1883), socialni filozof
  • Frederick A. Schroeder (1833–1899), ameriški politik, župan Brooklyna
  • Ludwig Kaas (1881–1952), rimskokatoliški duhovnik in politik
  • Oswald von Nell-Breuning (1890–1991), teolog
  • Peter Thullen (1907-1996), matematik
  • Wolf Graf von Baudissin (1907–1993), general, vojaški načrtovalec in raziskovalec
  • Xavier Bout de Marnhac (* 1951), francoski general, nekdanji komandant KFOR
  • Robert Zimmer (* 1953), nemški filozof in esejist
  • Ernst Ulrich Deuker (* 1954), glasbenik skupine Ideal
  • Guildo Horn (* 1963), pevec
  • Eric Jelen (* 1965), tenisač
  • Martin Bambauer (* 1970), cerkveni glasbenik
  • Josephine Henning (* 1989), nogometašica

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Statistisches Bundesamt, 2013.
  2. ↑ Uradna spletna stran Trierja
  3. ↑ Bevölkerung der Gemeinden am 31.12.2010, Statistisches Landesamt Rheinland-Pfalz 2011.
  4. ↑ »Center of Antiquity Rheinland-Pfalz«. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 5. junija 2014. Arhivirano 2018-12-25 na Wayback Machine.
  5. ↑ Europe by Eurail 2010
  6. ↑ Beyond Our World
  7. ↑ The Urban Mind
  8. ↑ Kindergärten in Trier.
  9. ↑ Schulen in Trier.
  10. ↑ [1]
  11. ↑ Međunarodna suradnja Grada Pule. Pridobljeno dne 28. julija 2013.
  12. ↑ Fort Worth, Sister Cities International. Pridobljeno dne 11. aprila 2014.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Trier.
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Trier
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Trier&oldid=6175935«