Pniktogeni: Razlika med redakcijama

Skupina 15 v periodnem sistemu
Ime po elementu	dušikova skupina
Trivialno ime	pniktogeni, penteli
CAS številka skupine; (ZDA, vzorec A-B-A)	VA
stara IUPAC številka; (Evropa, vzorec A-B)	VB
↓ Perioda
2	Dušik (N); 7 Druga nekovina
3	Fosfor (P); 15 Druga nekovina
4	Arzen (As); 33 Polkovina
5	Antimon (Sb); 51 Polkovina
6	Bizmut (Bi); 83 Druga kovina
7	Moskovij (Mc); 115 other metal
	prvobitni
	sintetični element
	p · p · u · z

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Trenutna redakcija s časom 17:27, 27. junij 2023

Dušikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje dušik (N), fosfor (P), arzen (As), antimon (Sb), bizmut (Bi) in nepotrjeni moskovij (Mc).

V sodobni notaciji IUPAC se dušikova skupina imenuje 15. skupina. V starih sistemih IUPAC in CAS se je imenovala VB oziroma VA skupina,^[1] ker imajo vsi elementi na zunanji orbitali po pet valenčnih elektronov. Na področju fizike polprevodnikov se posod po svetu še vedno imenuje V. skupina.^[2] Elementi 15. skupine se imenujejo tudi pniktogeni ali penteli. Prvo ime je nastalo iz grške besede πνίγειν (pnigein), ki pomeni "zadušiti" ali "ugasiti" (lastnost dušika), drugo pa iz latinske besede penta (pet), ki izhaja iz njihove elektronske konfiguracije.

Najpomembnejši element skupine je dušik (N), ki je kot dvoatomna molekula N₂ sestavni del zemeljskega ozračja.

Elektronska konfiguracija

Elementi 15. skupine imajo podobne elektronske konfiguracije, predvsem na najbolj zunanji elektronski orbitali:

Z	Element	Št. elektronov/orbitala
7	Dušik	2, 5
15	Fosfor	2, 8, 5
33	Arzen	2, 8, 18, 5
51	Antimon	2, 8, 18, 18, 5
83	Bizmut	2, 8, 18, 32, 18, 5
115	Ununpentij	2, 8, 18, 32, 32, 18, 5

Elementi iz 15. skupine imajo na zunanji orbitali po pet elektronov s konfiguracijo ns²np³. Podorbitala s je polna, na podorbitali p pa imajo tri neparne elektrone. Elementi lahko tri manjkajoče elektrone sprejmejo in dobijo elektronsko strukturo žlahtnega plina iz svoje periode, lahko pa vseh pet valenčhih elektronov oddajo in dobijo elektronsko strukturo žlahtnega plina iz prejšnje periode. Elementi imajo zato veliko možnih oksidacijskih stanj, od 3- do 5+ (dušik v dušikovi(V) kislini (HNO₃)).

Lastnosti

Fizikalne lastnosti

V dušikovi skupini elementov sta dve nekovini, dve polkovini, kovina in sintetični element, ki je verjetno kovina. Vsi elementi razen dušika, so pri sobni temperaturi trdne snovi. Dušik in bizmut se po svojih fizikalnih lastnostih močno razlikujeta od ostalih elementov in nekako ne spadata v to skupino: dušik je pri standardnih pogojih brezbarven plin, medtem ko je bizmut rožnata kovina.

Kemijske lastnosti

Elementi so znani po svoji stabilnosti v spojinah, ker lahko tvorijo dvojne in trojne kovalentne vezi. Zaradi teh lastnosti so elementi potencialno toksični, kar je opazno predvsem pri fosforju, arzenu in antimonu. Kadar ti elementi reagirajo z različnimi snovmi v človeškem organizmu, tvorijo močne proste radikale, ki jih jetra težko presnovijo in se zato v njih akumulirajo. Elementarni dušik in bizmut tvorita večatomne molekule z močnimi vezmi, ki zmanjšujejo njuno reaktivnost in s tem tudi toksičnost. Dušik se zaradi svoje nereaktivnosti celo uporablja za ustvarjanje inertne atmosfere v primerih, ko so argon ali drugi žlahtni plini za to predragi.

Sklici

↑ Fluck, E. New notations in the periodic table. Pure & App. Chem. 1988, 60, str. 431-436.[1]
↑ 2005 book, Properties of group-IV, III-V and II-VI semiconductors.

[1] Fluck, E. New notations in the periodic table. Pure & App. Chem. 1988, 60, str. 431-436.[1]

[2] 2005 book, Properties of group-IV, III-V and II-VI semiconductors.

[1]

[2]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
+{{Periodni sistem (skupina 15)}}
-{| style="float:right; border: 1px solid #ccc; margin-left:1em; margin-bottom:2em; text-align:center;"
+'''Dušikova skupina''' [[periodni sistem elementov|periodnega sistema elementov]] vsebuje [[dušik]] ([[dušik|N]]), [[fosfor]] ([[fosfor|P]]), [[arzen]] ([[arzen|As]]), [[antimon]] ([[antimon|Sb]]), [[bizmut]] ([[bizmut|Bi]]) in nepotrjeni [[moskovij]] ([[moskovij|Mc]]).
-|-
-! [[Skupina periodnega sistema|Skupina]]&nbsp;→!! '''15'''
-|-
-! ↓&nbsp;[[Perioda periodnega sistema|Perioda]]
-|-
-| [[Perioda periodnega sistema|'''2''']] ||
-{|
-| align=center valign=bottom width=25 style="border-style:solid; border-width:2px; border-color:black; background:#a0ffa0;" | [[Slika:Liquidnitrogen.jpg|120px|Tekoči dušik]]<br /> <font size=2>7</font><br>[[Dušik|N]]
-|}
-|-
-| [[Perioda periodnega sistema|'''3''']] ||
-{|
-| align=center valign=bottom width=25 style="border-style:solid; border-width:2px; border-color:black; background:#a0ffa0;" | [[Slika:Weißer Phosphor.JPG|120px|Beli fosfor z rumenim prerezom (v vodi)]]<br /> <font size=2>15</font><br>[[Fosfor|P]]
-|}
-|-
-| [[Perioda periodnega sistema|'''4''']] ||
-{|
-| align=center valign=bottom width=25 style="border-style:solid; border-width:2px; border-color:black; background:#cccc99;" | [[Slika:Arsen gediegen - St. Andreasberg, Harz.JPG|120px| Samorodni arzen iz St. Andreasberga v Harzu]]<br /> <font size=2>33</font><br>[[Arzen|As]]
-|}
-|-
-| [[Perioda periodnega sistema|'''5''']] ||
-{|
-| align=center valign=bottom width=25 style="border-style:solid; border-width:2px; border-color:black; background:#cccc99;" | [[Slika:Antimony-201382.jpg|120px|Samorodni antimon z dobro razvitimi sijajnimi kristalnimi površinami]]<br /> <font size=2>51</font><br>[[Antimon|Sb]]
-|}
-|-
-| [[Perioda periodnega sistema|'''6''']] ||
-{|
-| align=center valign=bottom width=25 style="border-style:solid; border-width:2px; border-color:black; background:#cccccc;" | [[Slika:Bismuth-crystal.jpg|120px|Samorodni bizmut]]<br /> <font size=2>83</font><br>[[Bizmut|Bi]]
-|}
-|-
-| [[Perioda periodnega sistema|'''7''']] ||
-{|
-| align=center valign=bottom width=120 style="border-style:dotted; border-width:2px; border-color:black; background:#cccccc;" |  <br /> <font size=2>115</font><br>[[Ununpentij|Uup]]
-|}
-|}
-'''Dušikova skupina''' [[periodni sistem elementov|periodnega sistema elementov]] vsebuje [[dušik]] ([[dušik|N]]), [[fosfor]] ([[fosfor|P]]), [[arzen]] ([[arzen|As]]), [[antimon]] ([[antimon|Sb]]), [[bizmut]] ([[bizmut|Bi]]) in nepotrjeni [[ununpentij]] ([[ununpentij|Uup]]).
-V sodobni notaciji [[IUPAC]] se dušikova skupina imenuje '''15. skupina'''. V starih sistemih IUPAC in [[CAS]] se je imenovala '''VB''' oziroma '''VA skupina''',<ref>Fluck, E. New notations in the periodic table. ''Pure & App. Chem.'' '''1988''', ''60'', str. 431-436.[http://www.iupac.org/publications/pac/1988/pdf/6003x0431.pdf]</ref> ker imajo vsi elementi na zunanji orbitali po pet valenčnih elektronov. Na področju [[fizika|fizike]] [[polprevodnik]]ov se posod po svetu še vedno imenuje '''V. skupina'''.<ref>[http://books.google.com/books?id=J6W5n5Z1EQIC 2005 book], ''Properties of group-IV, III-V and II-VI semiconductors''.</ref> Elementi 15. skupine se imenujejo tudi '''pniktogeni''' ali '''penteli'''. Prvo ime je nastalo iz [[grščina|grške]] besede ''πνίγειν'' (''pnigein''), ki pomeni "zadušiti" ali "ugasiti" (lastnost dušika), drugo  pa iz [[latinščina|latinske]] besede ''penta'' (pet), ki izhaja iz njihove elektronske konfiguracije.
+V sodobni notaciji [[IUPAC]] se dušikova skupina imenuje '''15. skupina'''. V starih sistemih IUPAC in [[CAS]] se je imenovala '''VB''' oziroma '''VA skupina''',<ref>Fluck, E. New notations in the periodic table. ''Pure & App. Chem.'' '''1988''', ''60'', str. 431-436.[http://www.iupac.org/publications/pac/1988/pdf/6003x0431.pdf]</ref> ker imajo vsi elementi na zunanji orbitali po pet valenčnih elektronov. Na področju [[fizika|fizike]] [[polprevodnik]]ov se posod po svetu še vedno imenuje '''V. skupina'''.<ref>[http://books.google.com/books?id=J6W5n5Z1EQIC 2005 book], ''Properties of group-IV, III-V and II-VI semiconductors''.</ref> Elementi 15. skupine se imenujejo tudi '''pniktogeni''' ali '''penteli'''. Prvo ime je nastalo iz [[grščina|grške]] besede ''πνίγειν'' (''pnigein''), ki pomeni "zadušiti" ali "ugasiti" (lastnost dušika), drugo pa iz [[latinščina|latinske]] besede ''penta'' (pet), ki izhaja iz njihove elektronske konfiguracije.
-Najpomembnejši element skupine je dušik (N), ki je kot dvoatomna molekula N<sub>2</sub> sestavni del zemeljskega ozračja.
+Najpomembnejši element skupine je dušik ({{chem2|N}}), ki je kot dvoatomna molekula {{chem2|N2}} sestavni del zemeljskega ozračja.
-==Elektronska konfiguracija==
+== Elektronska konfiguracija ==
 Elementi 15. skupine imajo podobne [[elektronska konfiguracija|elektronske konfiguracije]], predvsem na najbolj zunanji elektronski orbitali:
@@ Vrstica 62: / Vrstica 26: @@
 | 115 || Ununpentij || 2, 8, 18, 32, 32, 18, 5
 |}
-Elementi iz 15. skupine imajo na zunanji orbitali po pet elektronov s konfiguracijo ns<sup>2</sup>np<sup>3</sup>. Podorbitala s je polna, na podorbitali p pa imajo tri neparne elektrone. Elementi lahko tri manjkajoče elektrone sprejmejo in dobijo elektronsko strukturo [[žlahtni plin|žlahtnega plina]] iz svoje [[Perioda periodnega sistema|periode]], lahko pa vseh pet valenčhih elektronov oddajo in dobijo elektronsko strukturo žlahtnega plina iz prejšnje periode. Elementi imajo zato veliko možnih [[oksidacijsko stanje|oksidacijskih stanj]], od 3- (dušik v [[amonijak]]u (HN<sub>3</sub>)) do 5+ (dušik v [[dušikova kislina|dušikovi(V) kislini]] (HNO<sub>3</sub>)).
+Elementi iz 15. skupine imajo na zunanji orbitali po pet elektronov s konfiguracijo ns<sup>2</sup>np<sup>3</sup>. Podorbitala s je polna, na podorbitali p pa imajo tri neparne elektrone. Elementi lahko tri manjkajoče elektrone sprejmejo in dobijo elektronsko strukturo [[žlahtni plin|žlahtnega plina]] iz svoje [[Perioda periodnega sistema|periode]], lahko pa vseh pet valenčhih elektronov oddajo in dobijo elektronsko strukturo žlahtnega plina iz prejšnje periode. Elementi imajo zato veliko možnih [[oksidacijsko stanje|oksidacijskih stanj]], od 3- do 5+ (dušik v [[dušikova kislina|dušikovi(V) kislini]] (HNO<sub>3</sub>)).
-==Lastnosti==
+== Lastnosti ==
-===Fizikalne lastnosti===
+=== Fizikalne lastnosti ===
-V dušikovi skupini elementov sta dve [[nekovina|nekovini]], dve [[polkovina|polkovini]], [[kovina|kovina]] in sintetični element, ki je verjetno kovina. Vsi elementi razen dušika, so pri sobni temperaturi trdne snovi. Dušik in bizmut se po svojih fizikalnih lastnostih močno razlikujeta od ostalih elementov in nekako ne spadata v to skupino: dušik je pri standardnih pogojih brezbarven plin, medtem ko je bizmut rožnata kovina.
+V dušikovi skupini elementov sta dve [[nekovina|nekovini]], dve [[polkovina|polkovini]], [[kovina]] in sintetični element, ki je verjetno kovina. Vsi elementi razen dušika, so pri sobni temperaturi trdne snovi. Dušik in bizmut se po svojih fizikalnih lastnostih močno razlikujeta od ostalih elementov in nekako ne spadata v to skupino: dušik je pri standardnih pogojih brezbarven plin, medtem ko je bizmut rožnata kovina.
-===Kemijske lastnosti===
+=== Kemijske lastnosti ===
-Elementi so znani po svoji stabilnosti v spojinah, ker lahko tvorijo [[dvojna vez|dvojne]] in [[trojna vez|trojne]] [[kovalentna vez|kovalentne vezi]]. Zaradi teh lastnosti so elementi potencialno toksični, kar je opazno predvsem pri fosforju, arzenu in antimonu. Kadar ti elementi reagirajo z različnimi snovmi v človeškem organizmu, tvorijo močne proste radikale, ki jih jetra težko presnovijo in se zato v njih ukumulirajo. Elementarni dušik in bizmut tvorita večatomne molekule z močnimi vezmi, ki zmanjšujejo njuno reaktivnost in s tem tudi toksičnost. Dušik se zaradi svoje nereaktivnosti celo uporablja za ustvarjanje inertne atmosfere v primerih, ko so argon ali drugi žlahtni plini za to predragi.
+Elementi so znani po svoji stabilnosti v spojinah, ker lahko tvorijo [[dvojna vez|dvojne]] in [[trojna vez|trojne]] [[kovalentna vez|kovalentne vezi]]. Zaradi teh lastnosti so elementi potencialno toksični, kar je opazno predvsem pri fosforju, arzenu in antimonu. Kadar ti elementi reagirajo z različnimi snovmi v človeškem organizmu, tvorijo močne proste radikale, ki jih jetra težko presnovijo in se zato v njih akumulirajo. Elementarni dušik in bizmut tvorita večatomne molekule z močnimi vezmi, ki zmanjšujejo njuno reaktivnost in s tem tudi toksičnost. Dušik se zaradi svoje nereaktivnosti celo uporablja za ustvarjanje inertne atmosfere v primerih, ko so argon ali drugi žlahtni plini za to predragi.
-==Sklici==
+== Sklici ==
 {{opombe}}
+{{Periodic table (navbox)}}
+{{Navbox periodic table}}
+{{Pnictogens}}
+{{Authority control}}
-[[Kategorija:Periodni sistem elementov]]
-[[Kategorija:Dušikova skupina]]
+[[Kategorija:Dušikova skupina| ]]
-[[an:Grupo d'o nitrochén]]
+[[Kategorija:Periodni sistem elementov]]
-[[ar:مجموعة النيتروجين]]
+[[Kategorija:Skupine kemičnih elementov]]
-[[ast:Elementos del grupu 15]]
-[[bs:15. grupa hemijskih elemenata]]
-[[ca:Grup del nitrogen]]
-[[cs:Pentely]]
-[[cy:Elfen Grŵp 15]]
-[[de:Stickstoffgruppe]]
-[[en:Nitrogen group]]
-[[eo:Elemento de grupo 15]]
-[[es:Grupo del nitrógeno]]
-[[eu:15. taldeko elementu]]
-[[fa:گروه نیتروژن]]
-[[fi:Typpiryhmä]]
-[[fr:Pnictogène]]
-[[hu:Nitrogéncsoport]]
-[[it:Gruppo dell'azoto]]
-[[ja:第15族元素]]
-[[ko:15족 원소]]
-[[lmo:Grupp de l'azòt]]
-[[ms:Kumpulan nitrogen]]
-[[nds:Cheemsch Elementen vun de 15. Grupp]]
-[[nl:Stikstofgroep]]
-[[nn:Gruppe 15]]
-[[pl:Azotowce]]
-[[pt:Grupo do nitrogênio]]
-[[ru:Подгруппа азота]]
-[[sh:15. grupa hemijskih elemenata]]
-[[simple:Group 15 element]]
-[[sk:Pentely]]
-[[sq:Grupi i pesëmbëdhjetë i elementeve kimike]]
-[[sr:15. група хемијских елемената]]
-[[sv:Kvävegruppen]]
-[[th:นิคโตเจน]]
-[[tr:Azot grubu]]
-[[uk:Підгрупа азоту]]
-[[vi:Nhóm nitơ]]
-[[zh:氮族元素]]