Decibel: Razlika med redakcijama
članek razširjen - preveden in prirejen z angleške vikipedije |
Brez povzetka urejanja Oznaki: ročna vrnitev vizualno urejanje |
||
(33 vmesnih redakcij 22 uporabnikov ni prikazanih) | |||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Decibél''' (okrajšava '''dB''') je enota brez dimenzije, s katero izražamo razmerje med spremenljivo količino in fiksno referenco. Uporabljamo ga pri meritvah v [[akustika|akustiki]], [[fizika|fiziki]], [[elektrotehnika|elektrotehniki]] in |
'''Decibél''' (okrajšava '''dB''') je enota brez dimenzije, s katero izražamo razmerje med spremenljivo količino in fiksno referenco. Uporabljamo ga pri meritvah v [[akustika|akustiki]], [[fizika|fiziki]], [[elektrotehnika|elektrotehniki]] in sorodnih področjih. Ker se za izračun uporablja [[logaritem]], je z njim možno izražati zelo velik razpon razmerij z relativno majhnimi števili. |
||
Decibel ni enota po standardu [[ |
Decibel ni enota po standardu [[Mednarodni sistem enot|SI]], ga je pa [[Mednarodni urad za uteži in mere]] (BIPM) uvrstil v klasifikacijo ne-SI enot, ki so [[Enote uporabljane s sistemom SI|sprejemljive za uporabo s sistemom SI]]. Po dogovoru se ''d'' kot okrajšava za SI predpono »deci-« piše z malo, ''B'' pa z veliko, ker je okrajšava za enoto, ki izvira iz imena. Poimenovana je po [[kanada|kanadskem]] [[izumitelj]]u [[Alexander Graham Bell|Alexandru Grahamu Bellu]]. |
||
== Definicija == |
== Definicija == |
||
Vrstica 12: | Vrstica 12: | ||
:<math> X_\mathrm{dB} = 20 \log_{10} \bigg(\frac{X}{X_0}\bigg) \ </math> |
:<math> X_\mathrm{dB} = 20 \log_{10} \bigg(\frac{X}{X_0}\bigg) \ </math> |
||
kjer je X<sub>0</sub> referenčna vrednost z enako enoto kot X. Referenčna vrednost je odvisna od dogovora in konteksta. Pri konstantni [[ |
kjer je X<sub>0</sub> referenčna vrednost z enako enoto kot X. Referenčna vrednost je odvisna od dogovora in konteksta. Pri konstantni [[električni upor|upornost]]i je [[moč]] sorazmerna kvadratu amplitude [[Električna napetost|napetosti]] ali [[električni tok|tok]]a. V tem primeru sta definiciji enaki. |
||
== Primeri == |
== Primeri == |
||
Kadar je P<sub>dB</sub> za 10 decibelov večji od P<sub>dB0</sub>, znaša P desetkrat P<sub>0</sub>. Kadar je P<sub>dB</sub> večji za 3 |
Kadar je P<sub>dB</sub> za 10 decibelov večji od P<sub>dB0</sub>, znaša P desetkrat P<sub>0</sub>. Kadar je P<sub>dB</sub> večji za 3 dB, je razmerje zelo blizu 2 <math>(10^{3 \over 10} = 1.99526)</math>. |
||
Decibeli so uporabni za računanje »peš«, ker je seštevanje lažje od množenja razmerij, vendar se je |
Decibeli so uporabni za računanje »peš«, ker je seštevanje lažje od množenja razmerij, vendar se je treba navaditi na pretvarjanje med razmerji in decibeli. Pravila: |
||
#Razmerje 1 da okroglo vrednost v dB. |
#Razmerje 1 da okroglo vrednost v dB. |
||
#Dvakratnik okroglega razmerja da okroglo vrednost v dB: 2, 4, 8, 16, 32, 64 |
#Dvakratnik okroglega razmerja da okroglo vrednost v dB: 2, 4, 8, 16, 32, 64 |
||
Vrstica 26: | Vrstica 26: | ||
Tabela za pretvorbo med razmerji in dB na eno [[decimalka|decimalno mesto]] natančno: |
Tabela za pretvorbo med razmerji in dB na eno [[decimalka|decimalno mesto]] natančno: |
||
{| class="wikitable" style="text-align:center; table-layout: fixed; width: 800px;" |
|||
Razmerje 1 1.25 1.6 2 2.5 3.2 4 5 6.3 8 10 |
|||
| '''Razmerje''' || 1 || 1,25 || 1,6 || 2 || 2,5 || 3,2 || 4 || 5 || 6,3 || 8 || 10 |
|||
|- |
|||
| '''dB''' || 0 || 1 || 2 || 3 || 4 || 5 || 6 || 7 || 8 || 9 || 10 |
|||
|} |
|||
===== Druge pogoste vrednosti dB ===== |
===== Druge pogoste vrednosti dB ===== |
||
Vrstica 33: | Vrstica 36: | ||
!vrednost v dB!!razmerje<br>moči!!razmerje<br>napetosti |
!vrednost v dB!!razmerje<br>moči!!razmerje<br>napetosti |
||
|- |
|- |
||
| align="right"| −30 |
| align="right"| −30 dB || 1/1000 = 0.001 || <math>\sqrt{1/1000}</math> = 0.03162 |
||
|- |
|- |
||
| align="right"| −20 |
| align="right"| −20 dB || 1/100 = 0.01 || <math>\sqrt{1/100}</math> = 0.1 |
||
|- |
|- |
||
| align="right"| −10 |
| align="right"| −10 dB || 1/10 = 0.1 || <math>\sqrt{1/10}</math> = 0.3162 |
||
|- |
|- |
||
| align="right"| −3 |
| align="right"| −3 dB || 1/2 = 0.5 (približno) || <math>\sqrt{1/2}</math> = 0.7071 |
||
|- |
|- |
||
| align="right"| 3 |
| align="right"| 3 dB || 2 (približno) || <math>\sqrt{2}</math> = 1.414 |
||
|- |
|- |
||
| align="right"| 10 |
| align="right"| 10 dB || 10 || <math>\sqrt{10}</math> = 3.162 |
||
|- |
|- |
||
| align="right"| 20 |
| align="right"| 20 dB || 100 || <math>\sqrt{100}</math> = 10 |
||
|- |
|- |
||
| align="right"| 30 |
| align="right"| 30 dB || 1000 || <math>\sqrt{1000}</math> = 31.62 |
||
|- |
|- |
||
|} |
|} |
||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
||
Enoto '''bel''' so vpeljali inženirji v Bellovem telefonskem laboratoriju za kvantifikacijo izgub pri prenosu zvoka čez 1 miljo (1.6 |
Enoto '''bel''' so vpeljali inženirji v Bellovem telefonskem laboratoriju za kvantifikacijo izgub pri prenosu zvoka čez 1 miljo (1.6 km) standardnega telefonskega kabla. Najprej so ji dali ime »enota prenosa« (angleško ''Transmission unit'' oz. TU), a so jo leta 1923 ali 1924 preimenovali v čast Alexandra Grahama Bella, [[pionir]]ja na področju [[telekomunikacije|telekomunikacij]] in ustanovitelja laboratorija. Za vsakdanjo uporabo je bil bel prevelik, zato je v splošno uporabo prešel decibel (dB), desetina bela (B). |
||
== Uporaba == |
== Uporaba == |
||
=== Akustika === |
=== Akustika === |
||
Decibel se največkrat uporablja za izražanje glasnosti [[zvok]]a v primerjavi z referenčno vrednostjo 0 |
Decibel se največkrat uporablja za izražanje glasnosti [[zvok]]a v primerjavi z referenčno vrednostjo 0 dB, ki predstavlja najnižjo jakost zvoka, ki ga še lahko zazna človek. Po standardu [[ANSI]] S1.1-1994, znaša referenčna jakost 20 [[Paskal|µPa]] v zraku in 1 µPa v vodi. |
||
=== Elektrotehnika === |
=== Elektrotehnika === |
||
Elektrotehniki raje uporabljajo decibel kot aritmetična razmerja ali odstotke. Ko so [[vezje|vezja]], kot so [[ojačevalec|ojačevalci]] in [[atenuator]]ji, vezana [[ |
Elektrotehniki raje uporabljajo decibel kot aritmetična razmerja ali odstotke. Ko so [[vezje|vezja]], kot so [[ojačevalec|ojačevalci]] in [[atenuator]]ji, vezana [[serijska vezava|zaporedno]], se lahko moč v decibelih enostavno sešteva ali odšteva. Uporaba decibela je pogosta tudi v [[elektroakustika|elektroakustiki]], ker se logaritemski opis lastnosti signala ujema z občutljivostjo [[uho|ušesa]]. |
||
V radijski in telekomunikacijski tehniki se decibeli uporabljajo za opis razmerja med meritvami električne moči. V kombinaciji s pripono postane absolutna enota. V kombinaciji z »-m« ([[watt|miliwatt]]) nastane enota dBm - v tem primeru je 1 |
V radijski in telekomunikacijski tehniki se decibeli uporabljajo za opis razmerja med meritvami električne moči. V kombinaciji s pripono postane absolutna enota. V kombinaciji z »-m« ([[watt|miliwatt]]) nastane enota dBm - v tem primeru je 1 mW enako 0 dB. 1 dBm je decibel več od 0 dBm, približno 1,259 mW. |
||
Profesionalni zvočni tehniki uporabljajo enoto dBu. 0 dBu je napetost, pri kateri 600 ohmski upornik proizvede 1 |
Profesionalni zvočni tehniki uporabljajo enoto dBu. 0 dBu je napetost, pri kateri 600 ohmski upornik proizvede 1 mW moči. Vrednost je bila izbrana iz zgodovinskih razlogov - 600 ohmov je bila standardna referenčna upornost pri skoraj vseh nizkoupornostnih akustičnih vezjih. |
||
Decibeli se uporabljajo za izražanje izgube ali ojačanja signala, ki potuje med oddajnikom in sprejemnikom. Vrednost v dB je absolutna takrat, kadar je referenčna vrednost (0 |
Decibeli se uporabljajo za izražanje izgube ali ojačanja signala, ki potuje med oddajnikom in sprejemnikom. Vrednost v dB je absolutna takrat, kadar je referenčna vrednost (0 dB) natančno določena. Sicer predstavlja vrednost v dB samo razmerje, recimo ojačanje signala v ojačevalniku. |
||
=== Seizmologija === |
=== Seizmologija === |
||
Vrednosti [[ |
Vrednosti [[Rihterjeva lestvica|Rihterjeve lestvice]] so izražene v belih. |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Vrstica 75: | Vrstica 78: | ||
== Zunanji viri == |
== Zunanji viri == |
||
* Decibel na strani [http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/sound/db.html Hyperphysics] - definicija, računanje |
* Decibel na strani [http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/sound/db.html Hyperphysics] - definicija, računanje |
||
* Decibel v [http://www.diracdelta.co.uk/science/source/d/e/decibel/source.html Engineering Database] - računanje |
* Decibel v [http://www.diracdelta.co.uk/science/source/d/e/decibel/source.html Engineering Database] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070403005411/http://www.diracdelta.co.uk/science/source/d/e/decibel/source.html |date=2007-04-03 }} - računanje |
||
* [http://www.phys.unsw.edu.au/jw/dB.html Kaj je decibel?] - s primeri in animacijami |
* [http://www.phys.unsw.edu.au/jw/dB.html Kaj je decibel?] - s primeri in animacijami |
||
* [http://www.makeitlouder.com/Decibel%20Level%20Chart.txt Lestvica vrednosti] |
* [http://www.makeitlouder.com/Decibel%20Level%20Chart.txt Lestvica vrednosti] |
||
* [http://www.sizes.com/units/decibel.htm Razlaga nekaterih okrajšav] |
* [http://www.sizes.com/units/decibel.htm Razlaga nekaterih okrajšav] |
||
* [http://www.jimprice.com/prosound/db.htm Understanding dB] |
* [http://www.jimprice.com/prosound/db.htm Understanding dB] |
||
{{normativna kontrola}} |
|||
[[Kategorija:Zvok]] |
[[Kategorija:Zvok]] |
||
[[Kategorija:Akustika]] |
[[Kategorija:Akustika]] |
||
[[Kategorija:Elektrotehnika]] |
[[Kategorija:Elektrotehnika]] |
||
[[Kategorija:Brezrazsežne količine]] |
|||
[[ar:ديسيبل]] |
|||
[[bg:Децибел]] |
|||
[[ca:Decibel]] |
|||
[[cs:Decibel]] |
|||
[[da:Bel]] |
|||
[[de:Pegel (Physik)]] |
|||
[[en:Decibel]] |
|||
[[es:Decibelio]] |
|||
[[fi:Desibeli]] |
|||
[[fr:Bel]] |
|||
[[he:דציבל]] |
|||
[[hu:Decibel]] |
|||
[[it:Decibel]] |
|||
[[ja:デシベル]] |
|||
[[nl:Decibel]] |
|||
[[nn:Desibel]] |
|||
[[no:Desibel]] |
|||
[[pl:Decybel]] |
|||
[[pt:Decibel]] |
|||
[[ru:Децибел]] |
|||
[[sh:Decibel]] |
|||
[[sk:Decibel]] |
|||
[[sv:Decibel]] |
|||
[[th:เดซิเบล]] |
|||
[[tr:Desibel]] |
|||
[[zh:分貝]] |
Trenutna redakcija s časom 20:53, 22. oktober 2022
Decibél (okrajšava dB) je enota brez dimenzije, s katero izražamo razmerje med spremenljivo količino in fiksno referenco. Uporabljamo ga pri meritvah v akustiki, fiziki, elektrotehniki in sorodnih področjih. Ker se za izračun uporablja logaritem, je z njim možno izražati zelo velik razpon razmerij z relativno majhnimi števili.
Decibel ni enota po standardu SI, ga je pa Mednarodni urad za uteži in mere (BIPM) uvrstil v klasifikacijo ne-SI enot, ki so sprejemljive za uporabo s sistemom SI. Po dogovoru se d kot okrajšava za SI predpono »deci-« piše z malo, B pa z veliko, ker je okrajšava za enoto, ki izvira iz imena. Poimenovana je po kanadskem izumitelju Alexandru Grahamu Bellu.
Definicija
[uredi | uredi kodo]Decibel ima dve definiciji, odvisno od uporabe.
Kadar se nanaša na meritve moči ali intenzitete, je:
Ko pa se nanaša na meritve amplitude, je:
kjer je X0 referenčna vrednost z enako enoto kot X. Referenčna vrednost je odvisna od dogovora in konteksta. Pri konstantni upornosti je moč sorazmerna kvadratu amplitude napetosti ali toka. V tem primeru sta definiciji enaki.
Primeri
[uredi | uredi kodo]Kadar je PdB za 10 decibelov večji od PdB0, znaša P desetkrat P0. Kadar je PdB večji za 3 dB, je razmerje zelo blizu 2 .
Decibeli so uporabni za računanje »peš«, ker je seštevanje lažje od množenja razmerij, vendar se je treba navaditi na pretvarjanje med razmerji in decibeli. Pravila:
- Razmerje 1 da okroglo vrednost v dB.
- Dvakratnik okroglega razmerja da okroglo vrednost v dB: 2, 4, 8, 16, 32, 64
- Desetkratnik okroglega razmerja da okroglo vrednost v dB: 10, 100
- Polovica okroglega razmerja da okroglo vrednost v dB: 50, 25, 12.5, 6.25
- Desetina okroglega razmerja da okroglo vrednost v dB: 5, 2.5, 1.25, 1.6, 3.2, 6.4
Tabela za pretvorbo med razmerji in dB na eno decimalno mesto natančno:
Razmerje | 1 | 1,25 | 1,6 | 2 | 2,5 | 3,2 | 4 | 5 | 6,3 | 8 | 10 |
dB | 0 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 |
Druge pogoste vrednosti dB
[uredi | uredi kodo]vrednost v dB | razmerje moči |
razmerje napetosti |
---|---|---|
−30 dB | 1/1000 = 0.001 | = 0.03162 |
−20 dB | 1/100 = 0.01 | = 0.1 |
−10 dB | 1/10 = 0.1 | = 0.3162 |
−3 dB | 1/2 = 0.5 (približno) | = 0.7071 |
3 dB | 2 (približno) | = 1.414 |
10 dB | 10 | = 3.162 |
20 dB | 100 | = 10 |
30 dB | 1000 | = 31.62 |
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Enoto bel so vpeljali inženirji v Bellovem telefonskem laboratoriju za kvantifikacijo izgub pri prenosu zvoka čez 1 miljo (1.6 km) standardnega telefonskega kabla. Najprej so ji dali ime »enota prenosa« (angleško Transmission unit oz. TU), a so jo leta 1923 ali 1924 preimenovali v čast Alexandra Grahama Bella, pionirja na področju telekomunikacij in ustanovitelja laboratorija. Za vsakdanjo uporabo je bil bel prevelik, zato je v splošno uporabo prešel decibel (dB), desetina bela (B).
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Akustika
[uredi | uredi kodo]Decibel se največkrat uporablja za izražanje glasnosti zvoka v primerjavi z referenčno vrednostjo 0 dB, ki predstavlja najnižjo jakost zvoka, ki ga še lahko zazna človek. Po standardu ANSI S1.1-1994, znaša referenčna jakost 20 µPa v zraku in 1 µPa v vodi.
Elektrotehnika
[uredi | uredi kodo]Elektrotehniki raje uporabljajo decibel kot aritmetična razmerja ali odstotke. Ko so vezja, kot so ojačevalci in atenuatorji, vezana zaporedno, se lahko moč v decibelih enostavno sešteva ali odšteva. Uporaba decibela je pogosta tudi v elektroakustiki, ker se logaritemski opis lastnosti signala ujema z občutljivostjo ušesa.
V radijski in telekomunikacijski tehniki se decibeli uporabljajo za opis razmerja med meritvami električne moči. V kombinaciji s pripono postane absolutna enota. V kombinaciji z »-m« (miliwatt) nastane enota dBm - v tem primeru je 1 mW enako 0 dB. 1 dBm je decibel več od 0 dBm, približno 1,259 mW.
Profesionalni zvočni tehniki uporabljajo enoto dBu. 0 dBu je napetost, pri kateri 600 ohmski upornik proizvede 1 mW moči. Vrednost je bila izbrana iz zgodovinskih razlogov - 600 ohmov je bila standardna referenčna upornost pri skoraj vseh nizkoupornostnih akustičnih vezjih.
Decibeli se uporabljajo za izražanje izgube ali ojačanja signala, ki potuje med oddajnikom in sprejemnikom. Vrednost v dB je absolutna takrat, kadar je referenčna vrednost (0 dB) natančno določena. Sicer predstavlja vrednost v dB samo razmerje, recimo ojačanje signala v ojačevalniku.
Seizmologija
[uredi | uredi kodo]Vrednosti Rihterjeve lestvice so izražene v belih.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanji viri
[uredi | uredi kodo]- Decibel na strani Hyperphysics - definicija, računanje
- Decibel v Engineering Database Arhivirano 2007-04-03 na Wayback Machine. - računanje
- Kaj je decibel? - s primeri in animacijami
- Lestvica vrednosti
- Razlaga nekaterih okrajšav
- Understanding dB