Svet Evropske unije

Za organ, ki uniji zagotavlja splošne politične smernice in prednostne naloge, glej Evropski svet. Za organizacijo za človekove pravice glej Svet Evrope.

Svet Evropske unije (imenovan tudi Svet ministrov ali kar Svet) je zakonodajna institucija Evropske unije, v kateri so zastopane vlade držav članic EU.

Svet Evropske unije bolgarsko: Съвет на Европейския съюз hrvaško: Vijeće Europske unije češko: Rada Evropské unie dansko: Rådet for Den Europæiske Union nizozemsko: Raad van de Europese Unie angleško: Council of the European Union estonsko: Euroopa Liidu Nõukogu finsko: Euroopan unionin neuvosto francosko: Conseil de l'Union européenne nemško: Rat der Europäischen Union grško: Συμβούλιο της Ευρωπαϊκής Ένωσης madžarsko: Az Európai Unió Tanácsa irsko: Comhairle an Aontais Eorpaigh italijansko: Consiglio dell'Unione europea latvijsko: Eiropas Savienības Padome litvansko: Europos Sąjungos Taryba malteško: Kunsill tal-Unjoni Ewropea poljsko: Rada Unii Europejskiej portugalsko: Conselho da União Europeia romunsko: Consiliul Uniunii Europene slovaško: Rada Európskej únie špansko: Consejo de la Unión Europea švedsko: Europeiska unionens råd
Zgodovina
Ustanovitev	1. julij 1967 (1967-07-01)
Predhodnik	Posebni Svet ministrov ESPJ Svet EURATOM Svet ES
Vodstvo
Predsedstvo	Belgium od 1. januar 2024
Generalni sekretariat	Thérèse Blanchet od 1. november 2022
Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko	Josep Borrell, SES od 1. december 2019
Struktura
Sedeži	27
Odbori	10 configurations Kmetijstvo in ribištvo Konkurenčnost Gospodarske in finančne zadeve Izobraževanje, mladina, kultura in šport Zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov Okolje Zunanje zadeve Splošne zadeve Pravosodje in notranje zadeve Promet, telekomunikacije in energija
Geslo
Združena v raznolikosti
Mesto zborovanj
stavba Europa Bruselj, Belgija
Spletno mesto
consilium.europa.eu
Ustava
Pogodbe Evropske unije

V Svetu se sestajajo vladni ministri oziroma ministrice iz vsake države EU, da razpravljajo o zakonodajnih predlogih, jih spreminjajo in sprejemajo, ter usklajujejo politike. Ministri imajo pooblastilo, da v imenu svoje vlade prevzamejo obveznosti glede ukrepov, dogovorjenih na sestankih. Seje Sveta potekajo v Bruslju, razen treh mesecev (aprila, junija in oktobra), ko so v Luxembourgu.

Svet EU je skupaj z Evropskim parlamentom glavni organ odločanja Evropske unije.

Sestava Sveta

Svet EU nima stalnih članov, pač pa se glede na področje politike, ki je na dnevnem redu seje, sestaja 10 različnih sestavah. Sej Sveta se udeležujejo predstavniki vseh držav članic na ministrski ravni. Udeleženci so tako lahko ministri ali državni sekretarji.

Vsem sestavam Sveta (z izjemo Sveta EU za zunanje zadeve) predseduje minister države članice, ki tedaj predseduje Svetu. Izjema je Svet za zunanje zadeve, ki mu običajno predseduje Visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko.

Odbor stalnih predstavnikov (COREPER)

Pomembno telo Sveta je COREPER (francosko Comité des représentants permanents) – odbor stalnih predstavnikov držav članic EU. Sestavljajo ga veleposlaniki držav članic pri Evropski uniji, ki pripravljajo seje posameznih svetov. Naloga tega odbora je podpora Svetu EU pri obravnavanju pravnih predlogov in osnutkov, ki jih predloži evropska komisija. Kar 90 odstotkov vseh odločitev Sveta EU je sprejetih na zasedanjih COREPER.

Njegova naloga je priprava dnevnega reda za zasedanje ministrov Sveta.

COREPER I je sestavljen iz namestnikov stalnih predstavnikov držav članic in se ukvarja predvsem s socialnimi in ekonomskimi vprašanji. Pokriva delovanje naslednjih sestav Sveta EU:

• Izobraževanje, mladina, kultura in šport (EYCS)
• Kmetijstvo in ribištvo (AGRIFISH)
• Konkurenčnost (COMPET)
• Okolje (ENV)
• Promet, telekomunikacije in energija (TTE)
• Zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO)

COREPER II je sestavljen iz stalnih predstavnikov držav članic in se ukvarja s predvsem s političnimi, ekonomskimi in zunanjimi zadevami. Pokriva delovanje naslednjih sestav Sveta EU:

• Ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN)
• Pravosodje in notranje zadeve (JHA)
• Splošne zadeve (GAC)
• Zunanje zadeve (FAC)

Slovensko članstvo v Svetu

Oblika sveta	COREPER	Slovenski minister
Izobraževanje, mladina, kultura in šport (EYCS)	COREPER I	minister za izobraževanje, znanost in šport minister za kulturo
Kmetijstvo in ribištvo (AGRIFISH)	COREPER I	minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Konkurenčnost (COMPET)	COREPER I	minister za izobraževanje, znanost in šport minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
Okolje (ENV)	COREPER I	minister za okolje in prostor
Promet, telekomunikacije in energetiko (TTE)	COREPER I	minister za infrastrukturo minister za javno upravo
Zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO)	COREPER I	minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti minister za zdravje minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
Ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN)	COREPER II	minister za finance minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
Pravosodje in notranje zadeve (JHA)	COREPER II	minister za pravosodje minister za notranje zadeve
Splošne zadeve (GAC)	COREPER II	minister za zunanje zadeve
Zunanje zadeve (FAC)	COREPER II	minister za zunanje zadeve minister za obrambo minister za gospodarski razvoj in tehnologijo minister brez resorja pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Naloge Sveta

Kot primarni zakonodajni organ Svet

• obravnava predpise EU in jih sprejema skupaj z Evropskim parlamentom na podlagi zakonodajnih predlogov Evropske komisije.
• Usklajuje politike držav članic
• Pripravlja zunanjo in varnostno politiko EU v skladu s smernicami Evropskega sveta.
• Sklepa sporazume med EU in drugimi državami ali mednarodnimi organizacijami.
• Sprejme letni proračun EU skupaj z Evropskim parlamentom.

Svet EU sprejema različne pravne akte:

• uredbe (pravni akt zavezujoč za vse države članice, tako po cilju kot načinu prenosa v nacionalni pravni red)
• direktive (pravni akt zavezujoč za vse države članice po cilju, ki ga določa - kako cilj članice dosežejo je stvar ukrepov vlade države članice)
• sklepi (zavezujoči za tiste, ki jih naslavljajo)
• priporočila (niso pravno zavezujoča)
• mnenja (niso pravno zavezujoča, izdajajo jih tudi druge institucije EU npr. v zakonodajnem postopku)

Sejna dvorana Evropskega sveta, kjer sestankuje tudi Svet EU.

Odločanje

Svet odloča praviloma s kvalificirano večino. Za sprejem odločitve je treba zbrati dobrih 70 odstotkov glasov (62 od skupno 87), ki so državam članicam EU dodeljeni glede na velikost države in število njenih prebivalcev (Nemčija ima npr. deset glasov, Luksemburg pa dva). Nekatere odločitve Svet še vedno sprejema s soglasjem, nekatere pa tudi z navadno večino.

Kvalificirana večina je dosežena, če sta hkrati izpolnjena dva pogoja: da za predlog glasuje 55% držav članic in da predlog podprejo države članice, ki predstavljajo najmanj 65% prebivalstva EU. Ta postopek se imenuje tudi „pravilo dvojne večine. Glasovanje s kvalificirano večino je najpogosteje uporabljan način glasovanja v Svetu.

Odločitev se lahko blokira, samo če proti glasujejo vsaj 4 države, ki predstavljajo najmanj 35 % celotnega prebivalstva EU.

• Izjema: za občutljive teme, denimo zunanjo politiko in obdavčitev, je potrebna soglasna odločitev (vse države morajo glasovati za predlog).
• Navadna večina se uporablja pri odločanju o postopkovnih (sprejetje Poslovnika Sveta) in administrativnih zadevah.

Predsedovanje

Vsaka članica Unije predseduje Svetu EU šest mesecev. Rotacija je določena vnaprej, predsedujoča članica pa usmerja delo Sveta EU in išče kompromisno rešitev, kadar so mnenja deljena. Predsedstvo deluje v skladu s svojim programom, v katerem predsedujoča država poleg uresničitve skupnih ciljev predlaga tudi svoje prednostne naloge. Najmanj na pol leta se vsak Svet sestane tudi na neformalnem zasedanju. Države članice predsedujejo vsem sestavam sveta z izjemo Sveta EU za zunanje zadeve, ki mu predseduje Visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko.

Seznam rotacij predsedovanja svetu EU

(od ustanovitve do decembra 2009 so šefi vlad predsedovali tudi Evropskemu svetu (takrat še v obliki neformalnih srečanj voditeljev), s 1. decembrom 2009, ko pa je Evropski svet postal tudi uradna institucija EU, je bila uvedena funkcija stalnega predsednika Evropskega sveta)

Obdobje		Trojica	Predsedstvo	Šef vlade	Spletna stran
1958	Jan–Jun		Belgija	Achille Van Acker Gaston Eyskens (od 26. junija)
	Jul–Dec		Zahodna Nemčija	Konrad Adenauer
1959	Jan–Jun		Francija	Charles de Gaulle
	Jul–Dec		Italija	Antonio Segni
1960	Jan–Jun		Luksemburg	Pierre Werner
	Jul–Dec		Nizozemska	Jan de Quay
1961	Jan–Jun		Belgija	Gaston Eyskens [2] Théo Lefèvre (od 25. aprila)
	Jul–Dec		Zahodna Nemčija	Konrad Adenauer [2]
1962	Jan–Jun		Francija	Charles de Gaulle [2]
	Jul–Dec		Italija	Amintore Fanfani
1963	Jan–Jun		Luksemburg	Pierre Werner [2]
	Jul–Dec		Nizozemska	Jan de Quay [2] Victor Marijnen (od 24. julija)
1964	Jan–Jun		Belgija	Théo Lefèvre [2]
	Jul–Dec		Zahodna Nemčija	Ludwig Erhard
1965	Jan–Jun		Francija	Charles de Gaulle [3]
	Jul–Dec		Italija	Aldo Moro
1966	Jan–Jun		Luksemburg	Pierre Werner [3]
	Jul–Dec		Nizozemska	Jo Cals Jelle Zijlstra (od 22. novembra
1967	Jan–Jun		Belgija	Paul Vanden Boeynants
	Jul–Dec		Zahodna Nemčija	Kurt Georg Kiesinger
1968	Jan–Jun		Francija	Charles de Gaulle [4]
	Jul–Dec		Italija	Giovanni Leone Mariano Rumor (od 12. decembra)
1969	Jan–Jun		Luksemburg	Pierre Werner [4]
	Jul–Dec		Nizozemska	Piet de Jong
1970	Jan–Jun		Belgija	Gaston Eyskens [3]
	Jul–Dec		Zahodna Nemčija	Willy Brandt
1971	Jan–Jun		Francija	Georges Pompidou
	Jul–Dec		Italija	Emilio Colombo
1972	Jan–Jun		Luksemburg	Pierre Werner [5]
	Jul–Dec		Nizozemska	Barend Biesheuvel
1973	Jan–Jun		Belgija	Gaston Eyskens [4] Edmond Leburton (od 26. januarja)
	Jul–Dec		Danska	Anker Jørgensen Poul Hartling (od 19. decembra)
1974	Jan–Jun		Zahodna Nemčija	Willy Brandt [2] Walter Scheel (7.–16. maj) Helmut Schmidt (od 16. maja)
	Jul–Dec		Francija	Valéry Giscard d'Estaing
1975	Jan–Jun		Irska	Liam Cosgrave
	Jul–Dec		Italija	Aldo Moro [2]
1976	Jan–Jun		Luksemburg	Gaston Thorn
	Jul–Dec		Nizozemska	Joop den Uyl
1977	Jan–Jun		Združeno kraljestvo	James Callaghan
	Jul–Dec		Belgija	Leo Tindemans
1978	Jan–Jun		Danska	Anker Jørgensen [2]
	Jul–Dec		Zahodna Nemčija	Helmut Schmidt [2]
1979	Jan–Jun		Francija	Valéry Giscard d'Estaing [2]
	Jul–Dec		Irska	Jack Lynch Charles Haughey (od 11. decembra)
1980	Jan–Jun		Italija	Francesco Cossiga
	Jul–Dec		Luksemburg	Pierre Werner [6]
1981	Jan–Jun		Nizozemska	Dries van Agt
	Jul–Dec		Združeno kraljestvo	Margaret Thatcher
1982	Jan–Jun		Belgija	Wilfried Martens
	Jul–Dec		Danska	Anker Jørgensen [3] Poul Schlüter (od 10. septembra)
1983	Jan–Jun		Zahodna Nemčija	Helmut Kohl
	Jul–Dec		Grčija	Andreas Papandreou
1984	Jan–Jun		Francija	François Mitterrand
	Jul–Dec		Irska	Garret FitzGerald
1985	Jan–Jun		Italija	Bettino Craxi
	Jul–Dec		Luksemburg	Jacques Santer
1986	Jan–Jun		Nizozemska	Ruud Lubbers
	Jul–Dec		Združeno kraljestvo	Margaret Thatcher [2]
1987	Jan–Jun		Belgija	Wilfried Martens [2]
	Jul–Dec		Danska	Poul Schlüter [2]
1988	Jan–Jun		Zahodna Nemčija	Helmut Kohl [2]
	Jul–Dec		Grčija	Andreas Papandreou [2]
1989	Jan–Jun		Španija	Felipe González
	Jul–Dec		Francija	François Mitterrand [2]
1990	Jan–Jun	Irska	Charles Haughey [2]
	Jul–Dec	Italija	Giulio Andreotti
1991	Jan–Jun	Luksemburg	Jacques Santer [2]
	Jul–Dec	Nizozemska	Ruud Lubbers [2]
1992	Jan–Jun	Portugal	Aníbal Cavaco Silva
	Jul–Dec	Združeno kraljestvo	John Major
1993	Jan–Jun	Danska	Poul Schlüter [3] Poul Nyrup Rasmussen (od 25. januarja)
	Jul–Dec	Belgija	Jean-Luc Dehaene
1994	Jan–Jun	Grčija	Andreas Papandreou [3]
	Jul–Dec	Nemčija	Helmut Kohl [3]
1995	Jan–Jun	Francija	François Mitterrand [3] Jacques Chirac (od 17. maja)
	Jul–Dec	Španija	Felipe González [2]
1996	Jan–Jun	Italija	Lamberto Dini Romano Prodi (od 17. maja)
	Jul–Dec	Irska	John Bruton
1997	Jan–Jun	Nizozemska	Wim Kok
	Jul–Dec	Luksemburg	Jean-Claude Juncker
1998	Jan–Jun	Združeno kraljestvo	Tony Blair	presid.fco.gov.uk
	Jul–Dec	Avstrija	Viktor Klima	presidency.gv.at
1999	Jan–Jun	Nemčija	Gerhard Schröder
	Jul–Dec	Finska	Paavo Lipponen	presidency.finland.fi
2000	Jan–Jun	Portugalska	António Guterres
	Jul–Dec	Francija	Jacques Chirac [2]
2001	Jan–Jun	Švedska	Göran Persson	eu2001.se
	Jul–Dec	Belgija	Guy Verhofstadt	eu2001.be
2002	Jan–Jun	Španija	José María Aznar	ue2002.es
	Jul–Dec	Danska	Anders Fogh Rasmussen	eu2002.dk
2003	Jan–Jun	Grčija	Costas Simitis	eu2003.gr
	Jul–Dec	Italija	Silvio Berlusconi	ueitalia2003.it
2004	Jan–Jun	Irska	Bertie Ahern	eu2004.ie
	Jul–Dec	Nizozemska	Jan Peter Balkenende	eu2004.nl
2005	Jan–Jun	Luksemburg	Jean-Claude Juncker [2]	eu2005.lu
	Jul–Dec	Združeno kraljestvo	Tony Blair [2]	eu2005.gov.uk
2006	Jan–Jun	Avstrija	Wolfgang Schüssel	eu2006.at
	Jul–Dec	Finska	Matti Vanhanen	eu2006.fi
2007	Jan–Jun	T1	Nemčija	Angela Merkel	eu2007.de
	Jul–Dec		Portugalska	José Sócrates	eu2007.pt
2008	Jan–Jun		Slovenija	Janez Janša	eu2008.si
	Jul–Dec	T2	Francija	Nicolas Sarkozy	ue2008.fr
2009	Jan–Jun		Češka	Mirek Topolánek Jan Fischer (od 8. maja)	eu2009.cz
	Jul–Dec		Švedska	Fredrik Reinfeldt	se2009.eu
2010	Jan–Jun	T3	Španija	José Luis Rodríguez Zapatero	eu2010.eseutrio.es
	Jul–Dec		Belgija	Yves Leterme	eutrio.be
2011	Jan–Jun		Madžarska	Viktor Orbán	eu2011.hu
	Jul–Dec	T4	Poljska	Donald Tusk	pl2011.eu
2012	Jan–Jun		Danska	Helle Thorning-Schmidt	eu2012.dk
	Jul–Dec		Ciper	Demetris Christofias*	cy2012.eu
2013	Jan–Jun	T5	Irska	Enda Kenny	eu2013.ie
	Jul–Dec		Litva	Algirdas Butkevičius	eu2013.lt
2014	Jan–Jun		Grčija	Antonis Samaras	gr2014.eu
	Jul–Dec	T6	Italija	Matteo Renzi	italia2014.eu
2015	Jan–Jun		Latvija	Laimdota Straujuma	eu2015.lv
	Jul–Dec		Luksemburg	Xavier Bettel	eu2015lu.eu
2016	Jan–Jun	T7	Nizozemska	Mark Rutte	eu2016.nl
	Jul–Dec		Slovaška	Robert Fico	eu2016.sk
2017	Jan–Jun		Malta	Joseph Muscat	eu2017.mt
	Jul–Dec	T8	Estonija	Jüri Ratas	eu2017.ee
2018	Jan–Jun		Bolgarija	Bojko Borisov	eu2018bg.bg
	Jul–Dec		Avstrija	Sebastian Kurz	eu2018.at
2019	Jan–Jun	T9	Romunija	Viorica Dăncilă	eu2019.ro
	Jul–Dec		Finska	Antti Rinne Sanna Marin (od 10. decembra 2019)	eu2019.fi
2020	Jan–Jun		Hrvaška	Andrej Plenković	eu2020.hr
	Jul-Dec	T10	Nemčija	Angela Merkel	eu2020.de
2021	Jan–Jun		Portugalska	Antonio Costa	2021portugal.eu
	Jul-Dec		Slovenija	Janez Janša	si2021.eu
2022	Jan–Jun	T11	Francija	Emmanuel Macron	europe2022.fr
	Jul-Dec		Češka	Petr Fiala	eu2022.cz
2023	Jan–Jun		Švedska	Ulf Kristersson	sweden2023.eu
	Jul-Dec	T12	Španija	TBD	eu2023.es
2024	Jan–Jun		Belgija	TBD	TBD
	Jul-Dec		Madžarska	TBD	TBD
2025	Jan–Jun	T13	Poljska	TBD	TBD
	Jul-Dec		Danska	TBD	TBD
2026	Jan–Jun		Ciper	TBD	TBD
	Jul-Dec	T14	Irska	TBD	TBD
2027	Jan–Jun		Litva	TBD	TBD
	Jul-Dec		Grčija	TBD	TBD
2028	Jan–Jun	T15	Italija	TBD	TBD
	Jul-Dec		Latvija	TBD	TBD
2029	Jan–Jun		Luksemburg	TBD	TBD
	Jul-Dec	T16	Nizozemska	TBD	TBD
2030	Jan–Jun		Slovaška	TBD	TBD
	Jul-Dec		Malta	TBD	TBD

[#] - število predsedovanj

Svet Evrope, Evropski svet

Sveta Evropske unije ne smemo zamenjevati s Svetom Evrope, ki je povsem ločena mednarodna organizacija. Ne smemo ga zamenjevati tudi z Evropskim svetom, ki je ločena, čeravno tesno povezana institucija EU, sestavljena iz predsednikov držav ali vlad držav članic ter predsednika Evropske komisije. Svet Evropske unije v dokumentih EU pogosto navajajo le kot »Svet«, neformalno pa je občasno v rabi stari izraz »ministrski svet«.

Zunanje povezave

• Svet Evropske unije - uradna stran
• Europedia: Guide to European policies and legislation