Nemščina

Nemščina
Nemščina
Deutsch, deutsche Sprache
Izgovarjava	[ˈdɔʏtʃ]
Materni jezik	Nemčija, Lihtenštajn, Avstrija, Belgija, Italija, Švica, Luksemburg in med nemško diasporo po svetu
Št. maternih; govorcev	Standardna nemščina: 90 milijonov (2010); vse variacije nemščine: 120 milijonov (1990–2005); Govorci drugega jezika: 80 milijonov (2006)
Jezikovna družina	indoevropski germanski zahodnogermanski visokonemški nemščina; ; ; ;
Zgodnejše oblike	stara visoka nemščina srednja visoka nemščina zgodnja nova visoka nemščina ; ;
Pisava	latinica (nemška abeceda); nemška Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik	Evropska unija; (uradni in delovni jezik) Nemčija; Avstrija; Švica; Italija (samo v Južni Tirolski); Lihtenštajn; Luksemburg; Belgija
Priznani manjšinski; jezik	Češka; Denmark; Madžarska; Kazahstan; Italija (samo Južna Tirolska) ; Namibija (nacionalni jezik; uradni jezik 1984–90); Poljska (nadomestni jezik); Romunija; Russia; Slovaška (uradni jezik občine Krahule/Blaufuß); Brazilija (souradni jezik občine Pomerode in drugih občin); Južna Afrika; Vatikan (administrativni in ukazni jezik Švicarske garde); Venezuela (Colonia Tovar)
Regulator	ni uradnega regulatorja; (Nemško ortografijo regulira Rat für deutsche Rechtschreibung).
Jezikovne oznake
ISO 639-1	de
ISO 639-2	ger (B) ; deu (T)
ISO 639-3	Različno:; deu – nova visoka nemščina; gmh – srednja visoka nemščina; goh – stara visoka nemščina; gct – Alemán Coloniero; bar – Austro-Bavarian; cim – Cimbrian; geh – Hutterite German; ksh – Kölsch; nds – nizka nemščina; sli – Lower Silesian; ltz – luksemburščina; vmf – Main-Franconian; mhn – Mócheno; pfl – Palatinate German; pdc – Pennsylvania German; pdt – Plautdietsch; swg – švabska nemščina; gsw – alemanska nemščina; uln – Unserdeutsch; sxu – Upper Saxon; wae – Walser German; wep – vestfalijski jezik
Glottolog	high1287 High Franconian; uppe1397 Upper German
Linguasphere	52-AC (celinski zahodnogermanski) > 52-ACB (nemščina & nizozemščina) >; 52-ACB-d (srednjenemški vklj. 52-ACB–dl & -dm Standardna/generalizirana visoka nemščina) + 52-ACB-e & -f (Upper German & alemanska nemščina) + 52-ACB-g (jidiš) + 52-ACB-h (émigré German variacije vklj. ; 52-ACB-hc Hutterite German & 52-ACB-he Pennsylvania German etc.) + 52-ACB-i (Yenish); skupaj 285 variacij: 52-ACB-daa do 52-ACB-i
	Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov. Z okoli 140 milijoni govorcev spada med največje svetovne jezike. Govorijo jo predvsem v Nemčiji, Avstriji, Lihtenštajnu, večjem delu Švice, Luksemburgu, na Južnem Tirolskem v Italiji, v Opoljskem vojvodstvu (v Šleziji) na Poljskem, v vzhodnih provincah Belgije, delih Romunije ter v Alzaciji v Franciji. Nezanemarljive nemško govoreče manjšine ostajajo v nekdanjih kolonijah, kot je Namibija, ter v vzhodnoevropskih državah, kot so Češka, Slovaška, Romunija, Kazahstan, Madžarska, Ukrajina in Rusija. Tudi ločine, kot so Amiši in nekateri Menoniti govorijo narečje nemščine. Približno 120 milijonov ali četrtina prebivalcev Evropske unije govori nemščino kot materni jezik. Nemščina je kot tuji jezik tretja najbolj priljubljena na svetu in druga v Evropi (za angleščino), v ZDA ter na Japonskem.

K nemškemu jeziku spadata dve glavni narečni skupini: visoka nemščina in nizka nemščina. Medtem ko je visoka nemščina doživela premik soglasnikov (hochdeutsche Lautverschiebung), je nizka nemščina - kot nizozemščina, angleščina in skandinavski jeziki - ohranila stare germanske soglasnike. Visokonemška narečja pa delimo v dve podskupini: zgornjo ter srednjo nemščino. Visokonemški knjižni jezik je imel svojo podlago v pisarniškem jeziku saške kneževine šestnajstega stoletja, ki ga je Martin Luther uporabljal v svojem prevodu Svetega pisma iz grščine oz. hebrejščine. Z Biblijo se je razširil prav ta knjižni jezik po celi Nemčiji in je v 17. stoletju tudi izpodrinil nizko nemščino kot uradni jezik v severni Nemčiji.

Okoli leta 1000 so govorili nemška narečja med Vogezi (danes Francija) in reko Saale ter med rekama Eider in zgornjo Adižo. Z nemško vzhodno kolonizacijo med sledečimi stoletji se je nemščina postopoma razširjala do Pomorjanske, Šlezije in Vzhodne Prusije, do Flensburga ter do Karavank. Največje jezikovno območje je imela na začetku dvajsetega stoletja. Po 2. svetovni vojni je izgubila območja vzhodno od Odre, Lužiške Nise, Krušnih gora in Bavarskega gozda (Šumava) zaradi izgona tamkajšnjega prebivalstva.

V 90. letih 20. stoletja so postopoma uvedli nov pravopis, ki je zastarela pravila glede dvojnih soglasnikov, ponavljajočih se kombinacij črk ipd. naredil bolj logična. Dvojni soglasniki (mednje iz zgodovinskih razlogov štejemo tudi tz) se lahko pojavijo samo za kratkimi samoglasniki. Kombinacije črk (npr. st) se sedaj napišejo tolikokrat, kolikokrat se izgovorijo (npr. selbstständig), pri sestavljenih besedah se po novem lahko neka črka ponovi tudi več kot dvakrat zaporedoma (npr. Schifffahrt). Razčiščena je tudi zmeda glede ß, ki se lahko pojavi le za dolgimi samoglasniki, za kratkimi pa se po prvem pravilu lahko pojavi le ss.

V švicarski nemščini črke ß ne uporabljajo, namesto nje zmeraj pišejo ss.

Slovnica

Samostalnik – das Substantiv

V nemščini so samostalniki pisani z veliko začetnico. Imajo člen, ki določa spol samostalnika. Samostalniki poznajo dve slovnični števili, in sicer ednino ter množino. Lahko jih sklanjamo. Določimo jim lahko:

spol: moški (Maskulinum – der), ženski (Femininum – die) in srednji (Neutrum – das)
število: ednina (Singular) in množina (Plural)
sklon: imenovalnik (Nominativ), rodilnik (Genitiv), dajalnik (Dativ) in tožilnik (Akkusativ)

Člen – der Artikel

Člen stoji pred samostalnikom in izražajo spol, število ter sklon samostalnika. Ločimo določne in nedoločne člene. Na osnovi členov tvorimo tudi pridevnike, ker sklanjajo po podobnem vzorcu.

Nedoločni člen – der unbestimmte Artikel

Nedoločni člen zaznamuje novo, še prvikrat imenovano informacijo besedila. Nedoločni člen ne pozna množinske oblike. Zanikamo ga s 'kein'.

	Maskulinum	Femininum	Neutrum
Nominativ	ein	eine	ein
Genitiv	eines	einer	eines
Dativ	einem	einer	einem
Akkusativ	einen	eine	ein

Določni člen – der bestimmte Artikel

Določni člen označuje iz besedila že znano enoto, ki jo ponovno omenjamo oz. jo dodatno označimo s pomočjo prilastka.

	Maskulinum	Femininum	Neutrum
Nominativ	der	die	das
Genitiv	des	der	des
Dativ	dem	der	dem
Akkusativ	den	die	das

Sklici

↑ Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2010" The World's 100 Largest Languages in 2010
↑ Lewis, M. Paul, ur. (2009). Ethnologue: Languages of the World (16 izd.). Dallas, Texas: SIL International http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=deu. {{navedi enciklopedijo}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
↑ ^3,0 ^3,1 National Geographic Collegiate Atlas of the World. Willard, Ohio: R.R Donnelley & Sons Company. april 2006. str. 257–299. ISBN 978-0-7922-3662-7.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑ EUROPA - Allgemeine & berufliche Bildung - Regional- und Minderheitensprachen der Europäischen Union - Euromosaik-Studie
↑ Support from the European Commission for measures to promote and safeguard regional or minority languages and cultures - The Euromosaic study: German in Denmark (angleščina). Letzter Zugriff am 13. November 2009
↑ EC.europa.eu
↑ »KAZAKHSTAN: Special report on ethnic Germans«. Irinnews.org. Pridobljeno 11. oktobra 2010.
↑ »Deutsch in Namibia« (PDF) (v nemščini). Supplement of the Allgemeine Zeitung. 18. avgust 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. junija 2008. Pridobljeno 23. junija 2008.
↑ "CIA World Fact book Profile: Namibia" Arhivirano 2020-04-23 na Wayback Machine. cia.gov. Retrieved 2008-11-30.
↑ »Map on page of Polish Ministry of Interior and Administration (MSWiA)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2012. Pridobljeno 15. marca 2010.
↑ »SbZ - Deutsche Minderheit in Rumänien: "Zimmerpflanze oder Betreuungs-Objekt" - Informationen zu Siebenbürgen und Rumänien«. Siebenbuerger.de. Pridobljeno 15. marca 2010.
↑ »Geschichte«. Rusdeutsch.EU. Pridobljeno 11. oktobra 2010.
↑ EUROPA - Allgemeine & berufliche Bildung - Regional- und Minderheitensprachen der Europäischen Union - Euromosaik-Studie
↑ Leis Municipais http://www.leismunicipais.com.br/twitter/222/legislacao/lei-2251-2010-pomerode-sc.html
↑ »Constitutional Court of South Africa - The Constitution«. Constitutionalcourt.org.za. Pridobljeno 14. junija 2013.
↑ Verein Deutsche Sprache e.V. (15. junij 2006). »Wussten Sie, dass...«. Vds-ev.de. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. februarja 2015. Pridobljeno 25. januarja 2012.
↑ Ethnologue report for Alemán Coloniero
↑ »Rat für deutsche Rechtschreibung - Über den Rat«. Rechtschreibrat.ids-mannheim.de. Pridobljeno 11. oktobra 2010.

Zunanje povezave

Poglejte si besedo nemščina ali Nemščina v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikipedija - nemščina

German 101 German for beginners and travelers (v angleščini)
Deutsche Rechtschreibung Arhivirano 2004-05-19 na Wayback Machine. (v nemščini): stran o novem nemškem pravopisu
Göthejev institut - stran o novem pravopisu
Nemško - slovenski spletni slovarček Arhivirano 2004-04-23 na Wayback Machine.

Ta članek o jeziku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[NE-1] Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2010" The World's 100 Largest Languages in 2010

[SIL-2] Lewis, M. Paul, ur. (2009). Ethnologue: Languages of the World (16 izd.). Dallas, Texas: SIL International http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=deu. {{navedi enciklopedijo}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)

[natgeo2006-3] 3,0 ^3,1 National Geographic Collegiate Atlas of the World. Willard, Ohio: R.R Donnelley & Sons Company. april 2006. str. 257–299. ISBN 978-0-7922-3662-7.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[4] EUROPA - Allgemeine & berufliche Bildung - Regional- und Minderheitensprachen der Europäischen Union - Euromosaik-Studie

[5] Support from the European Commission for measures to promote and safeguard regional or minority languages and cultures - The Euromosaic study: German in Denmark (angleščina). Letzter Zugriff am 13. November 2009

[6] EC.europa.eu

[7] »KAZAKHSTAN: Special report on ethnic Germans«. Irinnews.org. Pridobljeno 11. oktobra 2010.

[8] »Deutsch in Namibia« (PDF) (v nemščini). Supplement of the Allgemeine Zeitung. 18. avgust 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. junija 2008. Pridobljeno 23. junija 2008.

[9] "CIA World Fact book Profile: Namibia" Arhivirano 2020-04-23 na Wayback Machine. cia.gov. Retrieved 2008-11-30.

[10] »Map on page of Polish Ministry of Interior and Administration (MSWiA)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2012. Pridobljeno 15. marca 2010.

[11] »SbZ - Deutsche Minderheit in Rumänien: "Zimmerpflanze oder Betreuungs-Objekt" - Informationen zu Siebenbürgen und Rumänien«. Siebenbuerger.de. Pridobljeno 15. marca 2010.

[12] »Geschichte«. Rusdeutsch.EU. Pridobljeno 11. oktobra 2010.

[europa-slok-13] EUROPA - Allgemeine & berufliche Bildung - Regional- und Minderheitensprachen der Europäischen Union - Euromosaik-Studie

[14] Leis Municipais http://www.leismunicipais.com.br/twitter/222/legislacao/lei-2251-2010-pomerode-sc.html

[15] »Constitutional Court of South Africa - The Constitution«. Constitutionalcourt.org.za. Pridobljeno 14. junija 2013.

[16] Verein Deutsche Sprache e.V. (15. junij 2006). »Wussten Sie, dass...«. Vds-ev.de. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. februarja 2015. Pridobljeno 25. januarja 2012.

[17] Ethnologue report for Alemán Coloniero

[18] »Rat für deutsche Rechtschreibung - Über den Rat«. Rechtschreibrat.ids-mannheim.de. Pridobljeno 11. oktobra 2010.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

[14]

[15]

[16]

[17]

[18]

Nemščina
Deutsch, deutsche Sprache
Izgovarjava	[ˈdɔʏtʃ]
Materni jezik	Nemčija, Lihtenštajn, Avstrija, Belgija, Italija, Švica, Luksemburg in med nemško diasporo po svetu
Št. maternih govorcev	Standardna nemščina: 90 milijonov (2010)^[1] vse variacije nemščine: 120 milijonov (1990–2005)^[2] Govorci drugega jezika: 80 milijonov (2006)^[3]
Jezikovna družina	indoevropski germanski zahodnogermanski visokonemški nemščina
Zgodnejše oblike	stara visoka nemščina srednja visoka nemščina zgodnja nova visoka nemščina
Pisava	latinica (nemška abeceda) nemška Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik	Evropska unija (uradni in delovni jezik) Nemčija Avstrija Švica Italija (samo v Južni Tirolski) Lihtenštajn Luksemburg Belgija
Priznani manjšinski jezik	Češka^[4] Denmark^[5] Madžarska^[6] Kazahstan^[7] Italija (samo Južna Tirolska) Namibija (nacionalni jezik; uradni jezik 1984–90)^[8]^[9] Poljska (nadomestni jezik)^[10] Romunija^[11] Russia^[12] Slovaška (uradni jezik občine Krahule/Blaufuß)^[3]^[13] Brazilija (souradni jezik občine Pomerode in drugih občin)^[14] Južna Afrika^[15] Vatikan (administrativni in ukazni jezik Švicarske garde)^[16] Venezuela (Colonia Tovar)^[17]
Regulator	ni uradnega regulatorja (Nemško ortografijo regulira Rat für deutsche Rechtschreibung^[18]).
Jezikovne oznake
ISO 639-1	`de`
ISO 639-2	`ger (B)` `deu (T)`
ISO 639-3	Različno: `deu` – nova visoka nemščina `gmh` – srednja visoka nemščina `goh` – stara visoka nemščina `gct` – Alemán Coloniero `bar` – Austro-Bavarian `cim` – Cimbrian `geh` – Hutterite German `ksh` – Kölsch `nds` – nizka nemščina `sli` – Lower Silesian `ltz` – luksemburščina `vmf` – Main-Franconian `mhn` – Mócheno `pfl` – Palatinate German `pdc` – Pennsylvania German `pdt` – Plautdietsch `swg` – švabska nemščina `gsw` – alemanska nemščina `uln` – Unserdeutsch `sxu` – Upper Saxon `wae` – Walser German `wep` – vestfalijski jezik
Glottolog	`high1287` High Franconian `uppe1397` Upper German
Linguasphere	`52-AC (celinski zahodnogermanski) > 52-ACB (nemščina & nizozemščina) > 52-ACB-d (srednjenemški vklj. 52-ACB–dl & -dm Standardna/generalizirana visoka nemščina) + 52-ACB-e & -f (Upper German & alemanska nemščina) + 52-ACB-g (jidiš) + 52-ACB-h (émigré German variacije vklj. 52-ACB-hc Hutterite German & 52-ACB-he Pennsylvania German etc.) + 52-ACB-i (Yenish); skupaj 285 variacij: 52-ACB-daa do 52-ACB-i`

Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.