Kiti

Kiti; Fosilni razpon: zgodnji eocen - recentno
	; Kit grbavec
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Poddeblo:	Vertebrata (vretenčarji);
Razred:	Mammalia (sesalci);
Red:	Cetacea; Brisson, 1762
Podredovi in družine
	Mysticeti (vosati kiti) Balaenidae (gladki kiti); Balaenopteridae (brazdasti kiti ); Eschrichtiidae; Neobalaenidae; Odontoceti (zobati kiti) Delphinidae (delfini); Monodontidae (samorogi); Phocoenidae (rjave pliskavke); Physeteridae (glavači); Kogiidae - MSW3 jih uvršča Physeteridae; Naddružina Platanistoidea (rečni delfini) Iniidae; Lipotidae - MSW3 jih uvršča med Iniidae; Pontoporiidae - MSW3 jih uvršča med Iniidae; Platanistidae (rečni delfini); ; Ziphidae; Archaeoceti (izumrli)

Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz grško κῆτος, latinizirano: kētos, dob. 'orjaška riba, morska pošast') so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo. Telo je ribje oblike in golo, sprednje okončine so preobražene v plavuti, zadnje pa močno zakrnele. Kljub temu so pravi sesalci, ki s pljuči dihajo zrak, mladiče pa hranijo z mlekom. Živijo v vseh morjih, nekatere vrste pa tudi v tropskih in subtropskih rekah. Številne med njimi je človek s pretiranim lovom skoraj iztrebil.

Zgradba telesa

Vsi vosati kiti imajo v ustih namesto zob vose. To so ščetke, ki jih uporabljajo za precejanje planktona in rakcev. Za večino so na grlu značilne brazde, s katerimi lahko zelo razširijo grlo in s tem povečajo površino za precejanje. Zobati kiti predstavljajo približno 90 % vseh kitov. Večinoma so manjši od vosatih, izjema je kit glavač, ki zraste do 20 m. Največji med vosatimi kiti je sinji kit, ki zraste do 30 metrov v dolžino in je največja žival, ki živi, oziroma ki je morda kadar koli živela na Zemlji.

Taksonomija

Znanih je okoli 88 vrst kitov; med kite uvrščamo tudi delfine in pliskavke, čeprav običajno z izrazom »kit« označujemo le večje predstavnike. Njihovi najbližji še živeči sorodniki so povodni konji, ki naj bi se razvili iz istega, drobnemu jelenu podobnega prednika.^[3]

Kiti v Sloveniji

Edini stalni prebivalci slovenskega morja med kiti so velike pliskavke, poleg njih pa sta v severnem Jadranu pogostejša še progasti in navadni delfin. Med drugimi kiti je na tem območju največkrat opažen kit glavač.

V sredini februarja 2009 so v Piranskem zalivu opazili enajstmetrskega kita grbavca. Gre za izjemno redek pojav, saj so to vrsto v Jadranskem morju doslej opazili le dvakrat.^[4]

Sklici in opombe

↑ Reeder, D. M. (eds), »Mammal Species of the World, 3rd edition«, Johns Hopkins University Press, 723-743. ISBN 0-8018-8221-4.
↑ Rice, Dale W. (1998). »Marine mammals of the world: systematics and distribution«: 231pp.
↑ Northeastern Ohio Universities Colleges of Medicine and Pharmacy (2007, December 21). »Whales Descended From Tiny Deer-like Ancestors«. ScienceDaily. Pridobljeno 21. decembra 2007.
↑ (24.2.2009). »Kitu grbavcu Piranski zaliv ni premajhen«. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 3.3.2009.

Viri

Sket B. s sod (ur.) (2003). Živalstvo Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. str. 664. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kiti.

Poglejte si besedo kit ali Kit v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: Kiti

Kiti (Cetacea) v Encyclopedia of Life.

Ta članek o sesalcih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Reeder, D. M. (eds), »Mammal Species of the World, 3rd edition«, Johns Hopkins University Press, 723-743. ISBN 0-8018-8221-4.

[2] Rice, Dale W. (1998). »Marine mammals of the world: systematics and distribution«: 231pp.

[science_news_2-3] Northeastern Ohio Universities Colleges of Medicine and Pharmacy (2007, December 21). »Whales Descended From Tiny Deer-like Ancestors«. ScienceDaily. Pridobljeno 21. decembra 2007.

[4] (24.2.2009). »Kitu grbavcu Piranski zaliv ni premajhen«. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 3.3.2009.

[2]

[1]

[3]

[4]