Dinastija Tang

kitajska dinastija

Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907. Njena predhodnica je bila dinastijo Sui. Vladavino dinastije je med leti 690 in 705 prekinila druga dinastija Zhou, ko je cesarica Wu Zetian prevzela prestol. Dinastijo Tang je ustanovila družina Li (李).

Tang
  • 618–690, 705–907
  • (690–705: Vu Džov)
Cesarstvo leta 661, ko je doseglo svoj največji obseg[1][2][3]
Cesarstvo leta 661, ko je doseglo svoj največji obseg[1][2][3]
StatusCesarstvo
Glavno mesto
Skupni jezikisrednja kitajšlina
Religija
Vladaabsolutna monarhija
Cesar 
• 618–626 (prvi)
Gaodzu
• 626–649
Tajdzong
• 712–756
Šuandzong
• 904–907 (zadnji)
Aj
Zgodovinska dobavzhodnoazijski srednji vek
• ustanovitev
18. junij 618
• medvladje dinastije Vu Džov
690–705b
• An Lušanov upor
755–763c
• odstop v korist Kasnejšega Ljanga
1. junij 907
Površina
715[4][5]5.400.000 km2
Prebivalstvo
• 7. stoletje
50 milijonov
• 9. stoletje
80 milijonov
Valutakitajski kovanci
Predhodnice
Naslednice
Dinastija Sui
Zahodni turški kaganat
Vzhodni turški kaganat
Kasnejši Ljang
Jang Vu
Vujue
Min
Bivši Šu
Dinastija Ljao
Drugi turški kaganat
b 8. oktober 690 – 3. marec 705.
c 16. december 755 – 17. februar 763.
Dinastija Tang
"Dinastija Tang" v kitajski hanski pisavi
Kitajsko唐朝
Hanju pinjinTángcháo

Zgodovina

uredi

18. junija 618 je Gaodzu (唐高祖) zasedel prestol in dinastije Tang je bila ustanovljena. S tem se je za Kitajsko začela nova doba razcveta in napredka v umetnosti in tehnologiji. Budizem, ki se je po Kitajski začel širiti že v prvem stoletju, je postal prevladujoča vera, sprejeli so jo člani kraljeve družine, pa tudi mnogi državljani.

Prestolnica Čangan (長安) (današnji Šjan) je bila v tistem času eno od največjih mest na svetu. Obdobji dinastij Tang in Han sta pogosto štejeta za obdobji največjega razcveta v kitajski zgodovini.

Tangi so, tako kot Hani, vzdrževali odprte trgovske poti na zahod in jug in na veliko trgovali z oddaljenimi deželami. Mnogo tujih trgovcev se je na Kitajskem naselilo.

Po letu 860 se je moč Tangov začela krhati zaradi vrste uporov znotraj države in v nekdanji provinci, kraljestvu Nandžao (南詔) na jugu. Eden od poveljnikov, Huang Čao (黃巢), je leta 879 zavzel Guangdžov (廣州) in pobil večino od 200.000 prebivalcev, vključno z veliko skupino tujih trgovcev. Konec leta 880 se mu je predalo mesto Luojang, 5. januarja 881 pa je zavzel Čangan. Cesar Šidzong (唐僖宗) je pobegnil v Čengdu in Huang je ustanovil nov začasni režim, ki so ga na koncu vseeno uničile Tangove sile. Sledilo je novo obdobje političnega kaosa.

Cesarji dinastije Tang

uredi
 
Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, Šanghajski muzej
 
Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660
Tempeljsko ime Kitajski priimek in ime Vladavina Ime obdobja in trajanje
Konvencija: "Tang" + tempeljsko ime
Opomba: Wu Hou (武后 Wǔ Hòu) (Cesarica Wu) je posthumno ime.
Gao Zu (高祖 Gāo Zǔ) Li Yuan (李淵 Lǐ Yuān) 618-626 Wude (武德 Wǔ dé) 618-626
Tai Zong (太宗 Tài Zōng) Li Shimin (李世民 Lǐ Shì Mín) 626-649 Zhenguan (貞觀 Zhēn guān) 627-649
Gao Zong (高宗 Gāo zōng) Li Zhi (李治 Lǐ Zhì) 650-683 Yonghui (永徽 Yǒng huī) 650-655

Xianqing (顯慶 Xiǎn qìng) 656-661
Longshuo (龍朔 Lóng shuò) 661-663
Linde (麟德 Lín dé) 664-665
Qianfeng (乾封 Qían fēng) 666-668
Zongzhang (總章 Zǒng zhāng) 668-670
Xianheng (咸亨 Xián hēng) 670-674
Shangyuan (上元 Shàng yuán) 674-676
Yifeng (儀鳳 Yí fèng) 676-679
Tiaolu (調露 Tiáo lù) 679-680
Yonglong (永隆 Yǒng lóng) 680-681
Kaiyao (開耀 Kāi yào) 681-682
Yongchun (永淳 Yǒng chún) 682-683
Hongdao (弘道 Hóng dào) 683

Zhong Zong (中宗 Zhōng zōng)
(razrešila ga je Wu Hou)
Li Xian (李顯 Lǐ Xiǎn) or
Li Zhe (李哲 Lǐ Zhé)
684
(tudi 705-710)
Sisheng (嗣聖 Sì shèng) 684
Rui Zong (睿宗 Ruì zōng)
(razrešila ga je Wu Hou)
Li Dan (李旦 Lǐ Dàn) 684
(tudi 710-712)
Wenming (文明 Wén míng) 684
Wu Hou (武后 Wǔ hòu) Wu Zetian (武則天 Wǔ Zé Tiān) 684-705 Guangzhai (光宅 Guāng zhái) 684

Chuigong (垂拱 Chuí gǒng) 685-688
Yongchang (永昌 Yǒng chāng) 689
Zaichu (載初 Zài chū) 690

Dinastija Zhou (690 – 705)
Nadaljevanje dinastije Tang
Zhong Zong (中宗 Zhōng zōng)
(drugo vladanje)
Li Xian (李顯 Lǐ Xiǎn) or
Li Zhe (李哲 Lǐ Zhé)
(tudi 684)
705-710
Shenlong (神龍 Shén lóng) 705-707

Jinglong (景龍 Jǐng lóng) 707-710

Shang Di (殤帝 Shāng dì) Li Chong Mao (李重茂 Lǐ Chóng Mào) 710 Tanglong (唐隆 Táng lóng) 710
Rui Zong (睿宗 Ruì zōng)
( drugo vladanje)
Li Dan (李旦 Lǐ Dàn) (tudi 684)
710-712
Jingyun (景雲 Jǐng yún) 710-711

Taiji (太極 Tài jí) 712
Yanhe (延和 Yán hé) 712

Xuan Zong (玄宗 Xuán zōng) Li Long Ji (李隆基 Lǐ Lóng Jī) 712-756 Xiantian (先天 Xiān tiān) 712-713

Kaiyuan (開元 Kāi yuán) 713-741
Tianbao (天寶 Tiān bǎo) 742-756

Su Zong (肅宗 Sù zōng) Li Heng (李亨 Lǐ Hēng) 756-762 Zhide (至德 Zhì dé) 756-758

Qianyuan (乾元 Qián yuán) 758-760
Shangyuan (上元 Shàng yuán) 760-761

Dai Zong (代宗 Dài zōng) Li Yu (李豫 Lǐ Yù) 762-779 Baoying (寶應 Bǎo yìng) 762-763

Guangde (廣德 Guǎng dé) 763-764
Yongtai (永泰 Yǒng tài) 765-766
Dali (大曆 Dà lì) 766-779

De Zong (德宗 Dé zōng) Li Kuo (李适 Lǐ Kuò) 780-805 Jianzhong (建中 Jiàn zhōng) 780-783

Xingyuan (興元 Xīng yuán) 784
Zhenyuan (貞元 Zhēn yuán) 785-805

Shun Zong (順宗 Shùn zōng) Li Song (李誦 Lǐ Sòng) 805 Yongzhen (永貞 Yǒng zhēn) 805
Xian Zong (憲宗 Xiàn zōng) Li Chun (李純 Lǐ Chún) 806-820 Yuanhe (元和 Yuán hé) 806-820
Mu Zong (穆宗 Mù zōng) Li Heng (李恆 Lǐ Héng) 821-824 Changqing (長慶 Cháng qìng) 821-824
Jing Zong (敬宗 Jìng zōng) Li Zhan (李湛 Lǐ Zhàn) 824-826 Baoli (寶曆 Bǎo lì) 824-826
Wen Zong (文宗 Wén zōng) Li Ang (李昂 Lǐ Áng) 826-840 Baoli (寶曆 Bǎo lì) 826

Dahe (大和 Dà hé) or Taihe (Tài hé 太和) 827-835
Kaicheng (開成 Kāi chéng) 836-840

Wu Zong (武宗 Wǔ zōng) Li Yan (李炎 Lǐ Yán) 840-846 Huichang (會昌 Huì chāng) 841-846
Xuan Zong (宣宗 Xuān zōng) Li Chen (李忱 Lǐ Chén) 846-859 Dachong (大中 Dà chōng) 847-859
Yi Zong (懿宗 Yì zōng) Li Cui (李漼 Lǐ Cuǐ) 859-873 Dachong (大中 Dà chōng) 859

Xiantong (咸通 Xián tōng) 860-873

Xi Zong (僖宗 Xī zōng) Li Xuan (李儇 Lǐ Xuān) 873-888 Xiantong (咸通 Xián tōng) 873-874

Qianfu (乾符 Qián fú) 874-879
Guangming (廣明 Guǎng míng) 880-881
Zhonghe (中和 Zhōng hé) 881-885
Guangqi (光啟 Guāng qǐ) 885-888
Wende (文德 Wén dé) 888

Zhao Zong (昭宗 Zhāo zōng) Li Ye (李曄 Lǐ Yè) 888-904 Longji (龍紀 Lóng jì) 889

Dashun (大順 Dà shùn) 890-891
Jingfu (景福 Jǐng fú) 892-893
Qianning (乾寧 Qián níng) 894-898
Guanghua (光化 Guāng huà) 898-901
Tianfu (天復 Tiān fù) 901-904
Tianyou (天佑 Tiān yòu) 904

Ai di (哀帝 Aī dì) or
Zhaoxuan di (昭宣帝 Zhāo xuān dì)
Li Zhu (李柷 Lǐ Zhù) 904-907 Tianyou (天佑 Tiān yòu) 904-907
  1. Blunden & Elvin (1983), str. ;92–93.
  2. Twitchett & Wechsler (1979), str. 281.
  3. Shin (2014), str. ;39, 47.
  4. Turchin, Peter; Adams, Jonathan M.; Hall, Thomas D (december 2006). »East-West Orientation of Historical Empires«. Journal of World-Systems Research. 12 (2): 222. ISSN 1076-156X.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  5. Taagepera, Rein (1997). »Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia«. International Studies Quarterly. 41 (3): 492. doi:10.1111/0020-8833.00053. JSTOR 2600793.