Se Se Jeleng Rre Notes and Explanation
Se Se Jeleng Rre Notes and Explanation
1.1 MATSENO
Go ya ka Shole (1988: 7)
1
Mo dingwageng di ka nna sornaarnane nngwe
tsa botlharni jwa diterarna go gatisitswe diterarna
di Ie sornaarnabedi tharo fela.
2
Raditladi ga a a ka a felela rno go Motswasele Il 0 ne a tsweleia ka go
kwala diterama tse dingwe tsa Setswana. Se se netefatswa ke Malimabe
(1995:23) fa are:
3
Pelo e Ja serati: e tlhagisa morero wa lerato Ie
Ie gatakang setso sa Batswana gore motho yo 0
4
1.3 MEFUTA YA DITERAMA TSA SETSWANA
• Terama ya lerato
5
* KgangtsweIeIopeIe (Teramaradio) Ie tiragatso ya thelebisene (TV
Drama)
6
Diterama tse tharo tse tsa ga Keamogetse Ie tsona e ntse e Ie tsa kgaolo
e Ie nngwe.
1.4. MAIKAELELO
7
Jaanong go ya go lebelelwa basekaseki ba ba setseng ba sekasekile
terama e ya ga Ntsime, e leng, Se se jeleng rre.
8
Tlhotlhomiso e ya go latela tlhaloso ya mareo jaaka a tlhalositswe fa
godimo mo go Se se jeleng rre.
1.6.1. Diteng
9
uit die verhaal kan rekonstrueer deur onder rneer die
10
Ditaba tseo di swanetse go tlemagangwa
ke sererwa.
• Setlhogo (Topic)
11
Go raya go re setlhogo ke sona se nang Ie tlhotlheletso e kgolo rno
kgatong e ya diteng go nne ke sona se golaganyang ditiragalo Ie
baanelwa, gape Ie nako Ie lefelo.
12
(ii) Setlhogo se go]aganya ditiragalo
Nako Ie lefelo tsa ditiragalo tsa botlhokwa tse pedi tse, Ie tsona di
laolwa ke setlhogo. Ke go re ke setlhogo se se laolang tikologo. Sekao
rno go Se se jeleng rre ke tiragalo ya go re kgosi Selebi 0 tswa kwa ga
gagwe mo mosong (nako) mme 0 ya kwa ga Mmapitsa (Iefe]o). Ka jalo
tikologo ya terama e, e laolwa ke setlhogo.
bofeJo.
terama e.
13
Setlhogo se lemosa mmuisi baanelwabagolo ba terama e e theilweng mo
go bona. Ka jalo setlhogo se botlhokwa mo tshekatshekong ya diteng.
Malimabe (1993:62) fa a tswelela pele ka mosola wa setlhogo 0 tlhalosa
gore setlhogo ke motheo wa tshekatsheko ya diteng ka gonne
dielemente tsotlhe tsa diteng di laolwa ke sona.
14
Mongwadi 0 ikgethela ditaba Ie ditiragalo tse a
ratago go di somisa ge a ngwala sengwalo. Ge a
rata a ka oketsa ka ditlhaloso tse dingwe tse di sa
kwanego Ie diteng. Ditaba tse ka moka di
rulaganywa gore di lebane Ie maikemisetSo/tebanyo
ya gagwe.
• Thitokgang
15
Go ka akaretswa ka go re thulaganyo ke foreime e ditiragalo tsa
sekwaiwa di diragaielang mo go yona. Mokwadi 0 rulaganya dikgang tse
go tihagisa maikaielo a gagwe, a e Ieng ona thitokgang.
16
Go mo pepeneneng gore Groenewald 0 gatelela fa mokwalelo 0
1.6.4. MatlhotJhape]o
17
Smith 0 gatelela gore mo terameng ya matihotihapelo molwantshiwa 0
18
1.6.5. Phatose (Phathos)
19
• Pharologano magareng a matlhotlhapelo Ie "phatose"
welwa ke mathata.
Matlhotlhapelo Phatose
Molwantshiwa
* Moanelwamogolo 0 na Ie * Moanelwamogolo ga a na
makoa. makoa fela 0 wela mo
masetlapelong a a feteletseng.
20
Ditiragalo
21
{bll)./79
b 15'4792/3
Mo kgaolong ya bone go tia tihokomelwa thulaganyo II, e e tia tihagisang
tiriso ya thitokgang, dikgato tsa thulaganyo e e Iebaganeng Ie tshenolo
mmogo Ie semelo sa molwantshiwa.
22
KGAOLO YA BOBEDI
2.1. DITENG
2.2. MATSENO
23
ka rnafoko, a rnrnitsa lekgalagadi Ie Ie sa tsholeng bana. Pelo ya ga
Senwarnetsi e nna e utlwile botlhoko ka rnetlha.
24
Selebi 0 gana go reetsa mabaka a gagwe, mme 0 leka go itatola ngwana
wa ga Senwametsi.
25
Mrnasera 0 sirnolola ka go tshelela Bankgoditse botlhole rno rnorogong.
Fa a fitlha kwa gae 0 swela rno phaposing ya gagwe ya borobalo. Mrnasera
o itira yo 0 utlwileng botlhoko thata gore Mrnapitsa a se ka a lernoga.
Morago ga rnalatsinyana Mrnasera 0 tshelela Mrnapitsa botlhole rno dijong
fa a ntse a rno apeela. 0 sadisa lenathwana la botlhole go Ie neela
Kebotsaletswe. Mrnapitsa 0 kubugelwa ke mala a a botlhoko, rnrne 0 a swa.
2.4. SETLHOGO
iphitlhela a tsena rno rnathateng a a sa itseng gore 0 tla tswa jang rno go
ona.
26
2.5.1. Baanelwa
2.5.2. Ditiragalo
27
Se Strachan a se gatelelang rno puong ya gagwe ke go re ditiragalo di
diragala go ya ka tatelano, ke go re go tswa rno rnaernong a rnangwe go
ya go a rnangwe. Groenewald (1991:19) fa a tlhalosa tatelano ya
ditiragalo are:
2.5.3. Tiko)ogo
28
tshekatshekong go tia simoioia ka Ietihakore Ia nako mme go Iatele la
lefelo.
• Nako
29
There is reading-time and there is plot
time, or, as I speak to distinguish time,
discourse-time, it takes to peruse the
discourse and story-time, the duration of the
purported events of the narratives.
• Lefelo
30
Groenewald 0 gatelela gore lefelo ke rno go fitlhelwang baanelwa ba
sekwalwa. 0 tswelela pele ka go tlhalosa gore lefelo ke rno tiragalo e
diragalang teng jaaka rnotse 00 rileng, naga, jalo jalo.
0) Mafelo a a rileng
(ij) Mafelo a ditiragalo
2.6 KAKARETSO
31
ditiragalo di sirnololang teng Ie rno di felelang teng, rnrne ditiragalo tse
di laolwa ke setlhogo.
2.7.1 Baanelwa
• Moganediwa
32
ratago go tsweletSa pele dikakanyo tseo tsa go
loka eupsa 0 a ganetSwa. Yen a 0 thibelwa ke
rnongangisi.
• Moganetsi
• Kamano ya baanelwa
33
Kamano ke ka moo ditabalbatho di tswalanago ka
gona.
Tebagano
Bokgontshi
Boganetsi
Bothusi
Bothusegi
Moganetsi : Senwametsi
(i) Tebagano
34
Mo go bolelwa ka rnaikaelelo a rnoanelwa
rnalebana Ie seo a ratang go se tsweletsa, ke
go re go ka twe seo a se tshelelang go
tsweletsa dikakanyo tsa gagwe. Ka jalo go
lebaganngwa baanelwa Ie ditiro tsa bona.
(ii) Bokgontshi
35
leng rnaikaelelo a gagwe. Senwarnetsi 0 rata kgosi Selebi, ka jalo 0
(iii) Boganetsi
36
(a) Seakanngwa: Boopa
Motho: Mmapitsa
• NtIo ya ga Mmapitsa
37
• Meratiso
(iv) Bothusi
I
Go ya ka Mojalefa (1997:21) bothusi go ka twe ke selo sengwe Ie
sengwe se se ka thusang rnoanelwa rno tebaganong ya gagwe. Ke go re e
I
38
(b) Batho: Borangwanaagwe Selebi, bommangwanaagwe Ie banna
ba lekgotla, ngaka Lefifi, Sedialapa Ie Kedisaletse
• Ngaka Lefifi
• Sedialapa Ie Kedisaletse
39
Ka thuso ya basadi ba babedi ba, Senwarnetsi 0 tshornoga rno rnatsogong
a ga Mrnapitsa a a huparetseng letlhoo Ie kilo.
(v) Bothusegi
(i) Tebagano
40
Selebi 0 nyatsa lelapa la gagwe ka go ratana Ie Mmapitsa. Lerato Ie la
bona Ie tlhola mathata ka mo lelapeng la ga Selebi. Selebi 0 ikgatholosa
lelapa la gagwe, 0 rogaka mosadi wa gagwe, Senwametsi, ka go mmitsa
lekgalagadi Ie Ie sa tsholeng bana. Fa Selebi a sena go omana Ie
Senwametsi, 0 a ingadisa gore a kgone go boela kwa ga Mmapitsa.
(ii) Bokgontshi
(iii) Boganetsi
41
• Batho: Bommangwane Ie borangwanaa Selebi, banna ba lekgotJa,
Sedialapa Ie Kedisaletse Ie ngaka Lefifi.
• Ngaka Lefifi
• SediaJapa Ie Kedisaletse
42
gonne a itse gore ba tliseditse Senwarnetsi dikgang tse ena a sa
rnrnoleleng tsona, ke ka ntlha eo a ba kobang.
(iv) Bothusi
• Megagaru
• Boopa
• Motho: Mmapitsa
43
• Selo: Ntlo ya ga Mmapitsa Ie meratiso
• Meratiso
(v) Bothusegi
Kakaretso
44
Jwa setIhogo bo gateletswe. Mefuta e Ie mebedi ya baanelwa
baaneJwabagoJo Ie baanelwabatlaleletsi Ie yona e tlhokometswe.
Baanelwabagolo ba arogantswe ka dikarolo di Ie pedi e Ieng moganetsi
Ie moganediwa. Go sekasekilwe kamano ya baanelwa ba go lebeletswe
Ienaneo Ia tebagano, bokgontshi, boganetsi, bothusi Ie bothusegi fa Ie
lebagane Ie terarna e ya ga Ntsime.
2.7.2. Ditiragalo
Mofuta wa ditiragalodikgolo
45
jalo go ka twe go nyatsa ke tiragalotshwanelo ya ntlha mme tlhagelelo
ya mathata ke tiragalotshwanelo ya bofeio.
46
la ga Mrnapitsa ka gonne a itsege ka boloi, fela kgosi Selebi 0 ganne go
reetsa fa a gakololwa.
Mofuta wa ditiragalopotlana
(a) Ditiragalotebagano
(b) DitiragalotJaleletso
(a) DitiragaJotebagano
47
Selebi 0 solofetsa Mrnapitsa gore ngwana wa gagwe ke ena a tla
nnang kgosi.
Mrnapitsa 0 tshelela kgosi Selebi rneratiso.
Selebi 0 gana dikgakololo.
(b) Ditiragalotlaleletso
Phetogo ya ditiragalotebagano
• Phetogo ya baanelwa
48
Tiragalo ya ntlha e fetoga ka ntlha ya go re go tsena moanelwa wa
bobedi. Go raya go re tiragalo e ya ntlha e fetoga go nna ya bobedi ka
ntlha ya moanelwa yo mongwe yo.
• Phetogo ya nako
Phetogo ya lefelo
49
Kakaretso
2.7.3. Tikologo
• Nako
Nako e e rileng
Nako ya ditiragalo
Nako ya loago
• Nako e e rileng
50
Ke nako e e se nang tshirnologo Ie bokhutlo.
Ke nako e e tshwanang Ie bosigo,
rnotshegare, rnariga, selerno jalo jalo. Ke
nako e e rileng ka gonne ga go itsiwe gore
rnotshegare gongwe bosigo, selerno gongwe
rnariga di sirnolola ka ura efe, rnme di felela
ka ura efe.
51
Ka jalo Mmapitsa Ie ena ke moloi wa bosigo fela jaaka mmaagwe. Bosigo
bo botlhokwa ka gonne e Ie nako ya baloi.
• Nako ya ditiragalo
52
Mrnasera, ke letse ke biditse ngaka Serernane maabane. [ts.35]
Ka moso re tshwanetse ra bitsa borangwanaa kgosi. [ts.57]
53
Selebi 0 nna kwa ga Mmapitsa, Ie go re kana Mmapitsa 0 itsege ka boloi.
Ka jalo ba tshwanetse go dira sengwe ka kgosi pele Mmapitsa a mo
tshereanya ka ditlhare tsa gagwe tsa boloi. Ka moso e botlhokwa ka
gonne e Ie nako ya temoso.
• Kelelo ya nako
Ditiragalo Nako
1. Ditiragalo tsa terama e di simolola fa
Selebi a ikgatholosa lelapa la gagwe. Selebi
ga a tlhole a kgathalela mosadi wa gagwe, 2 dibeke
Ie dijo tse Senwametsi a di apeileng ga a di
je. Senwametsi 0 bontsha borangwanaagwe
Selebi magobe a dibeke tse pedi a a ntseng
a a tsholela Selebi mme a sa aje [ts.20]
54
2. Kgosi Selebi 0 ya kwa ga Mmapitsa go
ipala mabala a kgaka. Ka je Ie latelang
Sedialapa, Kedisaletse Ie Mmasera ba ya
kwa go Mmapitsa go mmotsa gore kgosi 2 malatsi
Selebi 0 Ietse a batla eng fa ga gagwe.
[ts.25]
3. Mmasera 0 gakolola Mmapitsa go dirisa
rneratiso. Mmapitsa 0 rno solofetsa gore e
tla re ka moso aroma Tselane go ya go bitsa 3 malatsi
ngaka Seremane. Ka letsatsi Ie Ie Iatelang
la go bitsa ngaka Sere mane, Mmapitsa 0
55
8. Mmapitsa Ie Senwametsi ba mo kgweding
ya boraro ba imile [ts.87] 3 kgwedi
9. Morago ga dikgwedi di Ie thataro
Mmapitsa Ie Senwametsi ba tshola bana ba 6 kgwedi
basimane. [ts.87]
10. Morago ga dingwaga di Ie somerobedi
Mmapitsa 0 tlhalosetsa Bankgoditse ka ga 18 dingwaga
tiro ya gagwe ya boloi Ie go re 0 ikaeletse
go bolaya kgosi Selebi. [ts.103]
11. Mmapitsa 0 laela Tselane gore gompieno go
tla apaya ena ka namana ka gonne 0 1 letsatsi
ikaeletse go diragatsa maikaelelo a gagwe
a go bolaya kgosi Selebi [ts.115]
56
Mmapitsa 0 tshelela kgosi Selebi botlhole mo dijong mme kgosi Selebi
o segwa ke mala a a botlhoko, 0 a swa. Go tIoga ka loso lwa ga kgosi
Selebi go fitlha ka loso lwa ga Bankgoditse Ie Mmapitsa, bogolo jwa
ditiragalo tsa teng bo ka lekanyetswa mo dikgweding di ka nna Iesome.
Ka jalo nako e e fopholediwang yotlhe e ka nna dikgwedi di)e pedi tsa
kwa tshimologong Ie dikgwedi di Ie )esome tsa kwa bokhutlong, tsotlhe
fa di tlhakanngwa ke dikgwedi di)e somepedi, e leng ngwaga o)e
mongwe.
• Nako ya Ioago
57
Motho yo 0 lebileng kwano yo, 0 ka re ke kgosi Selebi. [ts.22]
Go bonolo thata Kebotsaletswe (Mmasera) 0 tla ya go bitswa ke nna.
[ts.135]
Mme e bile ke batla go mmona kwa morakeng wa Lorutlhware.
[1s.139]
58
kopane kwa morakeng wa Lorutlhware. Gompieno meraka ga e sa tlhole
e Ie teng ka gonne dikgomo di nna kwa dikampeng tse di sireletsegileng
gore di se ka tsa sutlheia kwa mebileng gong we tsa utswiwa.
Kakaretso
• Lefelo
59
go swana Ie ge a bolela ka ga lefelo Ie
lengwe leo a sa bolelego leina la lona.
dirisitsweng ka teng.
60
· Bankgoditse 0 lalela Moratwe ka fa molapong. Ga go itsiwe gore 0 ne a
mo lalela fa kae fa molapong ka gonne molapo ke 0 mogolo mme
Bankgoditse Ie ena 0 ne a tshwanetse go nna fa a ka se keng a bonwa
ka gonne a laletse. Le mmuisi ga a itse fa a leng teng. Ka fa molapong
ke lefelo Ie Ie rileng ka gonne go sa totomatswa gore ke fa kae fa
molapong.
61
Ke lona lefelo la ditiragalo.
2.8. KAKARETSO
62
ditiraga)o Ie nako ya )oago. Lefelo Ie lona Ie na Ie rnefuta e Ie rnebedi:
Iefelo Ie Ie rileng Ie Iefelo Ia ditiragalo.
63
KGAOLO YA BORARO
3.1 TSAMAISO
3.2. THULAGANYO I
3.3 MATSENO
64
Brooks 0 tlhalosa gore thulaganyo e Iebagane Ie dintlha di Ie pedi, e
leng tlhopho ya ditiragalo Ie paakanyo ya tsona. Mokwadi 0 tshwanetse
go tlhopha dintlha tse a bonang di Ie botlhokwa fela fa a kwala
sekwalwa. Dintlha tse, di tshwanetse go latelana go ya ka botlhokwa jwa
tsona.
Thitokgang
Kakanyetso
Thaetlele
Dikgato tsa thulaganyo
Tshenolo
Dielemente tsa tshenolo.
Tiriso ya dielemente tsa thulaganyo.
65
3.4. THITOKGANG
66
Dipharologanyo tse di botlhokwa ka go nne ka tsona mmuisi a ka
lemoga fa setlhogo se lebagane Ie thulaganyo.
3.5 KAKANYETSO
67
Go na Ie pharologano fa gare ga thitokgang Ie kakanyetso. Mojalefa
(1995: 12) 0 bontsha pharologano e ka go tIhaIosa gore thitokgang e
Iebagane Ie maikaeIeio a mokwadi, fa kakanyetso yona e Iebagane Ie
thulaganyo ya sekwaiwa. 0 tsweIeia pele ka go tlhalosa gore kakanyetso
e na Ie dikgato tsa thulaganyo e e rileng mme kgato nngwe Ie nngwe e
Iebagane Ie matIhakore a Ie mabedi a mo go ona go tlhophiwang Ie Ie
Iengwe fela fa go tlhalosiwa semelo sa moanelwa. Matihakore a mabedi a
a tlhalosa semelo sa molwantshiwa jaana:
Molwantshiwa ke moanelwa:
(a) wa maemo kgotsa (a) wa metiheng
(b) wa makoa kgotsa (b) wa go tlhoka makoa
(c) wa go kokobetswa kgotsa (c) wa go se kokobediwe
(d) wa go amogelwa kgotsa (d) wa go se amogelwe
3.6. THAETLELE
68
Mojalefa (1995:97) 0 bua gore thaetlele e thusa go tlhopha maboko go
ya ka mefuta e e rileng. Se a se tlhalosang ke go re sekwalwa sa
maboko se na Ie thaetlele e Ie nngwe fela, mme ka fa gare leboko lengwe
Ie lengwe Ie na Ie thaetlele ya lona. Ka go rialo thaetlele e botlhokwa mo
sekwalweng.
69
kgotsa polelo e e tlhalosang sekwalwa. Go ya ka Lekganyane (1997:57) Ie
Wilsmore (1987:405) botlhokwa jwa thaetlele ga se go farologanya
sekwalwa Ie tse dingwe fela, gape mokwadi a ka tsweledisa maikutlo a
gagwe pele ka yona ka go naya sekwalwa leina. Wilsmore 0 tswelela pele
ka go tshwantshanya thaetlele Ie letshwaokgwebo (trademark). Fa a
tlhalosa kgang e sentle are:
70
o Mefuta ya thaetlele
71
sekwalwa, e leng, tshenolo, thaologo, tharaano, setJhoa Ie tharabologo.
Shole (1988: 18-19) ena 0 oketsa ka kgato e Ie nngwe: katlhogo go dira
dikgato di Ie thataro.
tlhagisa dintlha tse di leng botlhokwa tsa thulaganyo Ie ditiragalo tse di yang
go diragala. Prince (1987:28) 0 tlaleletsa se se buiwang ke Cuddon ka go re
tshenolo ke:
72
The presentation of circumstances obtained
before the beginning of the action.
o Kgotlhang
73
Serudu 0 gatelela gore kgotlhang e ka nna teng fa gare ga baanelwa
(kgotlhang ya kwa ntle) gape e ka nna fa gare ga moanelwa Ie tikologo ya
gagwe (kgotlhang ya ka fa gare). Marggraff (1994:21) 0 tlhagisa kakanyo
e nngwe gape ya kgotlhang ka go re e ka nna teng fa gare ga
tshiamo Ie bosula. Ke ka moo a reng:
o Kgogedi
74
dikgang di ya go felela kae. Kgatlhego e e dira gore mmUlSl a buise
sekwalwa go fitiha kwa bokhutlong jwa sona.
00 Baanelwa
(a) Baanelwabagolo
75
Ke mogale goba mogaleadi wa padi,
kanegelokopana goba papadi. Mahlo a diphedi ka
. moka a tsepeletse meragelo ya gagwe mo
papading, pading goba kanegelokopaneng. Ke ena
yoo a utswago pelo ya mmadi. Ditiro tsa gagwe e
ka ba tse botse goba tSe di sa lokago.
* Molwantshiwa (protagonist)
76
tshwanetseng go nna teng mo tshimologong go fitlha kwa bokhutlong
jwa sekwalwa. Karolokgolo ya sekwalwa e bua ka ga gagwe. Mojalefa
(1995:14) 0 akaretsa kgang e ka go re molwantshiwa ke moanelwa yo
o Iwantshetswang tshiamo ya gagwe kgotsa bosula jwa gagwe ke
moanelwa yo mongwe, e leng molwantshi. Moanelwa yo, ke yo
mogolo, yo gantsi babuisi ba itsalanyang Ie ena.
* MoJwantshi (antagonist)
77
sekwalweng. Fa a gatelela botlhokwa jwa gagwe Baldick (1990:101) a re
molwantshi ke:
* Motsenagare (tritagonist)
78
The tritagonist is usually the character who
stands between the two extremes. He/she acts as
a kind of catalyst between the positive and
negative poles.
79
Kgang e ya ga Bal e ya go lekodisiwa mo tlhotlhomisong ya botsenagare
mo terameng ya Se se jeleng rre. Go ya ka fa mokwadi a dirisitseng
botsenagare ka teng, go tla tlhokomelwa gore ga a dirisa motholbatho
ka gonne 0 dirisitse seakanngwa, e leng lorato go lwantsha molwantshiwa
Ie molwantshi. Tiro ya lorato e tshwantshanngwa Ie e e dirwang ke
motho. Lorato ke seakanngwa (abstract) mme Ie fetoga go nna motho
(personasie). Lorato Iwa ga Mmapitsa ke lona 10 10 tsalang kgotlhang
fa gare ga Senwametsi Ie kgosi Selebi. Fa go ne go sena lorato fa gare
ga kgosi Selebi Ie Mmapitsa kgotlhang e e leng teng fa gare ga
Senwametsi Ie kgosi Selebi e ka bo e se teng. Ka go rialo go nna teng
ga lona go tlhodile botlhotlheletsi fa gare ga kgosi Selebi Ie Senwametsi.
Ka jalo go ka twe terata la ga Mmapitsa Ie emela bosula.
80
Mojalefa 0 tlhalosa gore baanelwabatlaleletsi ke bona ba thusang go
godisa semelo sa moanelwamogolo. Ke bona ba tlaleletsang kgolo Ie
ditiro tsa moanelwamogolo. Ke go re ba thusa gore moanelwamogolo a
kgone kgotsa a retelelwe ke go dira dilo dingwe. Groenewald (1997:31)
o konosetsa ka go tlhalosa ditiro tsa baanelwabatlaleletsi ka go re:
Ba godisa kgogedi
Ba tlhalosa semele sa moanelwamogolo
Ba tiisa tharabololo
Ba tlhalosa tharabololo
81
Ba lekile gantsi go bua Ie kgosi Selebi gore a kgaogane Ie lelapa la ga
Mmapitsa mme a tlhokomele Senwametsi. Ba lekile Ie go mo lemosa
gore Mmapitsa ke moloi mme fa a sa itlhokomele 0 tla mo tshereanya.
Le fa kgosi Selebi a gana go ba reetsa, baanelwa ba, ga ba a ka ba lapa
go mo gakolola, ka go dira jalo Senwametsi 0 ne a lemoga gore ga a
nosi mo bothateng jo a leng mo go bona mme 0 ne a nna Ie tshoiofelo
ya go re gongwe ka letsatsi lengwe go tla siama gape.
* Ngaka Lefifi
* Moratwe
* Sedialapa Ie Kedisaletse
82
ditiro tsa gagwe tse di maswe. Ke ka moo ba isetsang Senwametsi
dikgang tsotlhe tse di buiwang ke Mmapitsa ka ga gagwe.
Mmapitsa
Mmasera
* Mmapitsa
* Mmasera
83
fa Mmapitsa e ka nna ena mohumagadi, wa kgosi ka gonne a ka
belegela kgosi Selebi ngwana. 0 rata fa kgosi Selebi a ka tlhala
Senwametsi ka gonne e Ie moopa. Dikgang tsotlhe tsa ga Mmapitsa,
kgosi Selebi 0 ne a di utlwa ka Mmasera. Fa Mmapitsa a Ie mo
mmeleng, kgosi Selebi 0 utlwa ka Mmasera, Ie fa a sena go bel ega, 0
Go godisa kgogedi
Go tiisa tharabo)o)o
84
Lefifi Ie Mmapitsa.
85
Mrnarona Ie wena 0 siame thata. (ts.33)
o0 DitiragaJo
86
- Ietihakore Ie Ie siameng
- letlhakore Ie Ie sa siamang
00 Tikologo
(a). Nako
87
Nako e bopa moya Ie atmosfere gore e be
diswantSho. Ke go re nako e lebantshwa Ie rnoko
wa ditaba gore e fetoge seswantsho.
Mohiala: bosego bo fetoge poifo, go se loke.
* Nako ya tshwanelo
* Nako ya rnaikutlo
* Nako ya sekai/setshwantsho
Nako ya tshwanelo
Nako ya maikutlo
88
The mood or moods of literary work created by
the description of setting, by the actions and
words of characters, by the tone of an author or
the voice through which he speaks.
Nako ya sekailsetshwantsho
89
(b). Lefelo
lefelo la tshwanelo
lefelo la maikutlo
lefelo la sekai/setshwantsho
Lefelo la tshwanelo
Lefelo la maikutlo
90
It is often created by viewing of ordinary events
from unusual angle, giving them an air of
mystery.
Lefelo la sekai/setshwantsho
91
o kgona go tlhagisa maikaelelo a gagwe sentle. Mojalefa (1995:21) fa a
tlaleletsa se se buiwang ke Kerkhoff a re thekeniki :
92
Iebaganeng Ie thulaganyo ya sekwalwa Ie tse di lebaganeng Ie puo Ie
setaele (mokwaIelo). Tse di lebaganeng Ie thulaganyo ya ditiragalo ke
tsepamiso (focus), tebelelo (point of view) poeletso (repetition), mmuisano
(dialogue), phapologantsho (contrast), ponelopele (foreshadowing),
poelomorago (flashback), tsheko (cycle), polelonosi (soliloquy), jalo jalo.
K wa ntle ga dithekeniki tse tsa thulaganyo tse di filweng go sa ntse go
na Ie mofuta 0 mongwe wa thekeniki 0 0 dirisiwang mo go thulanganyo,
e leng dikaeJoseraleng (stage directions) tsa motshameko.
93
Groenewald (1995:7) 0 tswelela pele ka go bua gore kwa ntle ga
dikaeloseraleng tsa rnotsharneko tse di tlaleletsang tlhaloso ya dielernente
tsa sekwalwa, go na Ie kaeloseraleng e nngwe e e botlhokwa e e
Iebaganeng Ie go rulaganngwa ga dikgang, e Ieng sesiro. Sesiro se na Ie
rnesola e Ie rnebedi:
94
Lereo Ie ditaetsosefaJa Ie supa se sengwe Ie se
sengwe ntle Ie poledisano. Ke go re leina la
terama, lenaneo la baanegwa, matseno, ketapele,
epiloko Ie tsona ditaetsosefala.
Leina la terama
95
Lenaneo ]a baanelwa
96
Dikaeloseraleng (stage directions)
(a) Popegoponagalo
97
amang pope go ya mmele go fitlhelwa Ie ditlhaloso ka ga tebegokakaretso
ya moanelwa, e leng diaparo, dihutshe, dikorone, dikgare, masira, dibaga
mmogo Ie ditlhobolo, melamu, marumo, dithobane, jalo jalo. Mo
motshamekong wa terama dilo tse, di naya babogedi tshedimosetso ya
matlho ka ga moanelwa mabapi Ie tiro ya gagwe, bogolo jwa gagwe mo
setshabeng Ie tse dingwe. Mabapi Ie tshedimosetso e e lebaganeng Ie
popegoponagalo Ntsime 0 tlhagisa ditebego tsa baanelwa ba ba latelang
Jaana:
98
ponagalo e e rileng ya sefatlhego. Mongebo ka tlwaelo 0 sup a gore
moanelwa 0 itumetse kgotsa 0 kgotsofetse, mme sefatlhego se se
sosobantsweng se raya gore moanelwa ga a itumela kgotsa ga a
kgotsofala. Tlhaloso ya ponagalo ya sefatlhego kgotsa maikutlo mo
dikaeloseraleng, e thusa mmuisi go ranola mafoko a moanelwa. Boteng
jwa maikutlo a moanelwa, jaaka go ten ega thata, go swaba thata, bo ka
tlhalosiwa mme mmuisi a ka bo lemoga jaaka tshenolo ya semelo sa
moanelwa. Mo go Se se jeleng rre, tshedimosetso e e amang diponagalo tsa
sefatlhego e tlhagisiwa jaana:
99
mo dijong gore a swe. 0 sosobanya sefatlhego go tiisa pelo ya gagwe
gore a se ka a mo tihomogeia pelo mme a busetsa maikaelelo a gagwe
kwa morago.
Kaelo ya tsebe
100
dikaeioseraleng ga go fitlhelwe fela dikaelo tsa matIho, go fiwa Ie kitso
ya tsebe ka ga moanelwa. Kaelo ya mofuta 0, e tla gantsi ka mokgwa
wa tlhaloso ya lentswe la moanelwa, sekao: segalo, kgotsa lebelo Ie
moanelwa a buang ka lona. Fa ba tswelela peIe, ba re medumo e mengwe
e e t1hagisiwang ke moanelwa jaaka go gotlhoIa, go on a, Ie go gweeletsa
Ie yona e tlhalosiwa mo dikaeioseraleng. Kaelo e e ntseng jaana e thusa
mmuisi go lemoga maikutlo a moanelwa go tshwana Ie fa a tshogile, a
tshwenyegile kgotsa a tshwerwe ke boroko. Mo go Se se jeleng rre,
dikaelo tse di tlhagisiwa jaana:
101
3.8. KAKARETSO
102