Mihevc 2000 PDF
Mihevc 2000 PDF
Mihevc 2000 PDF
COBISS: 1.03
ANDREJ MIHEVC 1
1
In{titut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, SI-6230 POSTOJNA, SLOVENIJA
261
Acta carsologica, 29/2 (2000)
Andrej Mihevc: Fosilne cevke iz brezstrope jame - verjetno najstarej{i ostanki jamskega cevkarja
Marifugia (Annelida: Polychaeta)
^lanek je poro~ilo o odkritju cevk jamskega cevkarja v brezstropi jami v kamnolomu nad ^rnim kalom.
Opisano je nahajali{~e ter oblika fosilnih cevk. @ivali so æivele pritrjene na fasetirano steno rova. Rov je nato
zapolnila ilovica, nato pa {e ve~ metrov debela siga. Strop rova in njegov gornji del je kra{ka denudacija æe
odstranila, tako da sega siga æe na povr{je. Na skalni steni so se ohranili prirasli deli cevk razli~no velikih
æivali, deli cevk, ki so rasli pravokotno na steno pa so se odlomili, vendar so se ohranili v sedimentu. Cevke
so po dimenzijah in obliki podobne cevkam recentnega jamskega cevkarja Marifugia cavatica Absolon in
Hrabe. Po legi ohranjenih cevk ter dataciji bliænjih sedimentov s paleomagnetno metodo sodimo, da so ostan-
ki cevkarjev najmanj pliocenske starosti.
Klju~ne besede: fosil, Polychaeta, serpulidae, Marifugia cavatica, jama, kamnolom, ^rnoti~e, Kras, Slove-
nija.
Andrej Mihevc: The fossilized tubes from the roofless cave - probably the oldest known remains of the
cave worm Marifugia (Annelida: Polychaeta)
The paper is a report on the discovery of tubes of a fossilized cave serpulid in a roofless cave in the quarry
above ^rni Kal village. The site and shape of the fossilized tubes are described. The animals lived attached to
the scallops in the wall of the passage. The passage was later filled with clay deposits, followed by a layer of
flowstone several metres thick. The roof of the passage has been removed by karst denudation and flowstone
now reaches to the surface. Fragments of tubes of animals of various sizes have been preserved, attached to
the rock wall; those tubes which grew at a right angle to the wall have broken off but have been preserved in
the sediment. In terms of their dimension and shape the tubes remind one of the tubes of the more recent cave
serpulid Marifugia cavatica Absolon and Hrabe. The positions of the preserved tubes and the dating of the
nearby sediments by palaeomagnetic method indicate that the remains of the serpulids are from the Pliocene
epoch or older.
Key words: fossil, Polychaeta, Serpulidae, Marifugia cavatica, cave, quarry, Kras, ^rnoti~e, Slovenia.
262
Andrej Mihevc: Fosilne cevke iz brezstrope jame - verjetno najstarej{i ostanki jamskega cevkarja Marifugia...
UVOD
Pri prou~evanju morfologije kra{kega povr{ja smo postali pozorni na brezstrope jame, to je
jame, pri katerih je kra{ka denudacija æe odstranila kamnino oziroma strop nad njimi, jame in
njihovi sedimenti pa so postali del kra{kega povr{ja (Mihevc, 1996; Mihevc & Zupan 1996). Zlasti
so nas zanimale starosti teh jam, zato smo v njih iskali paleontolo{ke ostanke, s katerimi bi lahko
brezstrope jame datirali (Aguilar et al., 1998).
Na Podgorskem krasu, v kamnolomu paleogenskih alveolinsko-numulitnih apnencev ^rnoti~e
nad ^rnim kalom, æe ve~ let spremljamo izkopavanje velike, s sedimenti zapolnjene brezstrope
jame. Jama je bila zapolnjena z alohtonimi fluvialnimi sedimenti, prodi, peski in ilovicami ter
masivnimi sigami ter kapniki. Fluvialne sedimente so nato prekrile sige, kar dokazuje, da so bili
sedimenti odloæeni v podzemlju in da je skozi jamo tekla reka ponikalnica.
S paleomagnetno metodo smo datirali del profila sedimenta v nadmorski vi{ini pribliæno 437
m. Sediment je bil v jami odloæen med erodirane sige, njegova starost pa je najmanj 1,7 Ma. (Bosak
& al. 1999).
V januarju 2000 je izkopno ~elo kamnoloma ^rnoti~e, okrog 20 m juæneje prerezalo nov del
jame, oziroma njen stranski rov. V rovu, ki je do vrha zapolnjen z jamskimi sedimenti, smo na steni
na{li kolonije ali posami~ne, na steno pritrjene cevke, podobne cevkam recentnega jamskega ~rva
Marifugia cavatica.
Marifugia cavatica Absolon et Hrabe, 1930 je edini znani jamski cevkar; spada v druæino
Serpulidae (Annelida: Polychaeta) (Juberthie & Decu, 1998). Je vodna æival, prenese pa tudi ob~a-
sno su{o. Ima drobno, planktonsko li~inko. Ta se pritrdi na podlago ter se obda s trdno apnen~asto
cevko. @ival gradi cevko sprva pritrjeno na steno jamskega rova, potem pa pri~ne rasti cevka pra-
vokotno na steno v jamski prostor. Cevke marifugij lahko najdemo posami~no ali v kolonijah
pritrjene na skalne stene jame. Pogosti so odlomljeni deli cevk v pesku velikih kra{kih izvirov. Je
endemit Dinarskega krasa, najdemo ga od Træa{kega krasa do ^rne gore. V Sloveniji je znanih 45
nahajali{~. @ivi v jamskih vodah v pore~ju Kolpe in Krke, njene cevke so na{li tudi v izvirih Tima-
va in v izvirih Riæane in Osapske reke ter Jami pod Krogom (Sket, 1983; Matja{i~ & Sket, 1966;
Kratochvil, 1939; Juberthie C. & V. Decu, 1998).
Ostanke fosilnih cevk, pritrjene na steno jame, smo odstranili skupaj s kamnino, na kateri so
bile prira{~ene. Vzeli smo tudi vzorce sedimenta, ki je bil v stiku s steno na mestu, kjer so bile
kolonije cevkarjev in iz njih s pomo~jo H2O2 izlo~ili dele cevk. Fosilne cevke smo primerjali s
cevkami recentnih marifugij iz Jame pod Krogom ter cevkami iz izvirov Tounj~ice.
Novi, stranski rov je od 4 - 8 m {irok, od dna izkopa v nadmorski vi{ini 424 m do povr{ja pa
visok 17 m. Zgornji del sten ohranjenega rova so eksplozije min nekoliko po{kodovale, spodnji del
pa je ostal nepo{kodovan.
Rov je bil v celoti zasut s sedimenti. V spodnjem delu zapolnitve so pasovite gline v izmenjavi
s kremenovimi peski. V zgornjem delu profila prevladujejo peski s posameznimi, do 2 cm velikimi
prodniki. Prodniki in kremenovi peski so iz eocenskega fli{nega pe{~enjaka. Nad peski je odloæen
7 m debel pokrov sige. Siga se je odlagala v obliki debelih plasti in stalagmitov.
263
Acta carsologica, 29/2 (2000)
Kra{ka denudacija je odstranila kamnino nad jamo in del jamskih sedimentov, zato sega siga æe
na povr{je, ki je v nadmorski vi{ini 441m.
Stene rova so v spodnjem delu fasetirane. Fasete so dolge okrog 30 cm ter 24 cm {iroke. Tako
velike fasete kaæejo na po~asen vodni tok, ki pa je pri velikem profilu rova pomenil pretok ve~
m3 s-1. Smer toka je bila proti JV.
Iz oblike rova lahko sklepamo, da ga je oblikovala velika podzemna reka. V njej so æiveli na
steno pritrjeni ~rvi iz druæine Serpulidae. Reka je nato v spodnjem delu jame odloæila ilovico in
pesek. Sediment, ki je fosiliziral na steno pritrjene cevke, kaæe na mirno sedimentacijsko okolje,
vendar pa hitro in nenadno spremembo razmer v rovu, saj je verjetno prekril æive æivali. Sledilo je
obdobje, ko se je preko fluvialnih sedimentov odloæila siga, po njeni debelini sklepamo, da je bila
takrat debelina stropa nad jamo {e ve~ deset metrov.
V spodnji tretjini profila, v nadmorski vi{ini med 426 in 427 m so na fasetirani steni bolj ali
manj na gosto pritrjene fosilne cevke. Povr{ina faset je korozijsko razjedena, tako da {trlijo neka-
tere kalcitne æilice ali fosili numulitov in alveolin do 1 mm iz paleogenskega apnenca. Cevke pa ne
kaæejo izrazitej{ih korozijskih po{kodb.
Cevke so zgo{~ene v nekaj nepravilnih pasov brez opaznega reda. Na skalo so pritrjene posa-
mi~ ali v gostej{ih skupinah, ki {tejejo po ve~ sto osebkov. Prevladujejo cevke odraslih æivali, med
njimi pa so tudi kratke in tanke cevke mladih osebkov.
Na skalo pritrjene, vijugaste ali kroæno zavite cevke so dolge do pribliæno 3 cm. Na tanj{em
koncu so debele okrog 0,2 mm, nato se enakomerno raz{irjajo na 0,6 do 0,8 mm. Kjer rastejo v
skupinah, je med posameznimi cev~icami nekaj milimetrov prostora. Rastejo pa tudi ena preko
druge.
Na mestih, kjer so cevke po{kodovane, se vidi do pribliæno 0,1 mm debela stena cevk. Svetlina
(lumen) cevk je na pre~nem prerezu okrogla, ter v celotni dolæini cevke ni raz~lenjena ali pregraje-
na. Cevke pove~ini niso zapolnjene s sedimentom.
Zunanja povr{ina cevk je bolj raz~lenjena. Vzdolæ cevk so v neenakomernih presledkih razpo-
rejene obro~aste gube, po vrhnjem delu pritrjenih cevk pa poteka izrazit nazob~an greben~ek, ki je
visok do nekaj desetink milimetra. Greben~ek ter obro~asta guba sta pribliæno enako debeli kot je
debela stena cevk.
Kon~ni deli cevk z ustji so se odlomili, ko smo pri ~i{~enju profila s stene odstranjevali ilovico.
O~itno so ti deli cevk rasli pravokotno na steno v jamski prostor. Odlomljene, do okrog 5 mm dolge
dele cevk, smo nato s pomo~jo H2O2 sprali iz ilovice.
Kon~ni deli cevk so valjasti, njihova debelina pa ne presega debeline pritrjenih delov cevk.
Imajo izraæen nazob~an greben~ek ter pre~ne obro~aste gube, vendar pa so med posameznimi cevka-
mi velike razlike. Pri nekaterih so ti elementi zelo izraziti, pri drugih cevkah pa lahko celo odsotni.
Cevke smo primerjali s cevkami recentnih marifugij iz sedimentov v izvirih Tounj~ice ter Jame
pod Krogom. Primerjali smo pritrjene in odlomljene dele cevk.
Cevke recentnih marifugij se bistveno ne razlikujejo od fosilnih cevk iz kamnoloma ^rnoti~e.
Primerjava fotografij ter opazovanja pod lupo so pokazala, da so lahko razlike med cevkami æive-
~ih marifugij ve~je, kot so razlike med recentnimi in fosilnimi cevkami.
Recentne cevke se od fosilnih razlikujejo le po nekoliko bolj masivnem vzdolænem nazob~a-
nem grebenu. Zaradi izrazitega grebena in nekoliko odebeljenih sten cevk, kjer se te prira{~ajo na
podlago, so pritrjeni deli sodobnih cevk v pre~nem prerezu bolj trikotni. Deli cevk, ki niso pritrjeni
na podlago pa so valjasti ter podobni cevkam fosilnih cevkarjev.
264
Andrej Mihevc: Fosilne cevke iz brezstrope jame - verjetno najstarej{i ostanki jamskega cevkarja Marifugia...
Sl. 1: Pogled na 17 m visoki prerez skozi brezstropo jamo v ^rnoti{kem kamnolomu. Ostanki cevk
so bili na desni fasetirani steni profila, okrog 3 m nad tlemi etaæe.
Fig. 1: View of the cross-cut unroofed cave in ^rnoti~e quarry. The lower part of the profile, up to
10 m high, is filled with clays and sands. The remains of the tubes were found on the right-faceted
profile 3 metres above the floor.
265
Acta carsologica, 29/2 (2000)
Sl. 3: Skupina cevk jamskega cevkarja, iz profila brezstrope jame v kamnolomu ^rnoti~e. Cevke so
debele do 0,8 mm.
Fig. 3: A group of tubes of the cave serpulid from the profile of the unroofed cave in ^rnoti~e
quarry. The tubes are up to 0.8 mm thick.
266
Andrej Mihevc: Fosilne cevke iz brezstrope jame - verjetno najstarej{i ostanki jamskega cevkarja Marifugia...
267
Acta carsologica, 29/2 (2000)
268
Andrej Mihevc: Fosilne cevke iz brezstrope jame - verjetno najstarej{i ostanki jamskega cevkarja Marifugia...
ZAHVALA
LITERATURA
Aguilar, J.P., & J.Y. Crochet & B., Krivic, & B. Marandat, , J. Michaux & A.Mihevc & B. Sigé &
S. [ebela, 1998:. Pleistocene small mammals from some karstic fillings of Slovenia - pre-
liminary results - Pleistocenski drobni sesalci iz kra{kih zapolnitev v Sloveniji - predhodni
rezultati. Acta carsol., 1998, let. 27/2, 141-150, Ljubljana.
Bosak, P. & A. Mihevc & P. Pruner & K. Melka & D. Venhodova & A. Langrova, 1999: Cave fill
in the ^rnoti~e quarry, SW Slovenia: palaeomagnetic, mineralogical and geochemical study.
Acta carsologica 28/2, 15-39, Ljubljana.
Juberthie, C., & V. Decu, 1998: Annelida Polychaeta. V: Encyclopaedia Biospeleologica Tome II,
ed. Juberthie, C., & V. Decu, 849-853, Moulis - Bucarest.
Kratochvil J., 1939: Marifugia cavatica edini sladkovodni serpulid, ostanek starodavnega æivals-
tva na jugoslovanskem krasu. Proteus 6, 92-96, Ljubljana.
Matja{i~, J., & B. Sket, 1966: Developpement larvaire du Serpulien cavernicole Marifugia cavati-
ca Absolon et Hrabe. Int. J.of Speleology 2, 9-16.
269
Acta carsologica, 29/2 (2000)
Mihevc, A. & N. Zupan, 1996: Clastic sediments from dolines and caves on the route of highway at
Diva~a. Acta Carsologica 25, 169-191, Ljubljana.
Mihevc, A., 1996: Brezstropa jama pri Povirju.- Na{e jame, 38, 65-75, Ljubljana.
Sket, B., 1983: Je marifugija res ubeænik iz morja? Proteus, 46/3, 102-104, Ljubljana.
Ploskovno zniæevanja kra{kega povr{ja ali kra{ka denudacija lahko odpre na povr{je kra{ke
jame razli~nih oblik in nastanka. ^e so take jame zapolnjene s sedimenti, se lahko v njih ohranijo
tudi fosilni ostanki jamskih æivali.
Ilovnata zapolnitev v jami, ki so jo odprla dela v kamnolomu ^rnoti~e je za{~itila na fasetirano
steno pritrjene cevke, ki so po obliki zelo podobne cevkam jamskega cevkarja Marifugia cavatica,
vendar pa zaenkrat ni mogo~e ugotoviti ali gre za prednika sedaj æive~e æivali ali njenega bliænjega
izumrlega sorodnika.
Paleomagnetna datacija 10 m vi{e leæe~ega sedimenta v isti brezstropi jami je pokazala starost
najmanj 1,7 Ma, seveda pa je lahko sediment veliko starej{i, saj s paleomagnetno metodo pri nepo-
polnem profilu natan~na datacija ni mogo~a. Dolo~i se lahko le najmanj{o moæno starost.
Po nadmorski vi{ini sode~ je bil ta del sediment odloæen v istem ~asu kot debela siga v rovu 10
m nad cevkarji. Sediment, ki prekriva cevkarje in seveda sami cevkarji so starej{i, zato jim lahko z
veliko gotovostjo pripi{emo pliocensko starost.
V pliocenu so torej na Podgorskem krasu æe obstajale ponikalnice in velike vodne jame, ki so
jih naseljevale jamskim pogojem prilagojene æivali. Najdi{~e fosilnega jamskega cevkarja lahko
pomaga pri ugotavljanju starosti na{e jamske favne.
270