'Slovenski ribiči žrtve hrvaškega nepriznavanja arbitražne razsodbe'

Sodišče je v odločitvi še poudarilo, da njihova odločitev ne prejudicira prizadevanj Slovenije in Hrvaške, da bi z vsemi razpoložljivimi miroljubnimi sredstvi končali spor glede meje. Kot so še zapisali v odločitvi, objavljeni na spletni strani sodišča, sodišče ugotavlja, da si državi neodvisno od mejnega vprašanja očitno prizadevata doseči sporazum o tem, da bi njuni ribiči lahko prosto pluli in lovili v zadevnih morskih vodah.

Slovenski ribiči so se na sodišče v Strasbourgu obrnili, ker jim hrvaški organi za ribolov na območju v Piranskem zalivu, ki je v skladu z arbitražno razsodbo pripadlo Sloveniji, zaračunavajo kazni. Na sodišče je okoli 20 slovenskih ribičev vložilo 131 pritožb. Sodišče je pritožbe treh ribičev – Reneja Chellerija, Roberta Radoloviča in Jana Viranta – določilo kot reprezentativne primere, odločitev v njihovem primeru pa bo vplivala tudi na druge. 

'Slovenska država bo stala s slovenskimi ribiči še naprej' 

"Razočaran in začuden sem, da ESČP kot kršitev ne prepozna, da ribiči ne morejo loviti v svojem morju," je odločitev komentiral podpredsednik vlade Matej Arčon. "Obžalujemo odločitev ESČP.  Prepričani smo, da so slovenski ribiči žrtve hrvaškega nepriznavanja arbitražne razsodbe. Zaradi tega so s strani Hrvaške kaznovani za lovljenje v slovenskem morju. Država bo stala s slovenskimi ribiči še naprej," je dejala ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić. Današnja odločitev na veljavnost arbitražnega sporazuma ne vpliva, zagotavljajo na vladi.   

Ministrica je na novinarski konferenci po seji vlade dejala, da obžaluje odločitev sodišča v Strasbourgu, ki je po njenih besedah imelo priložnost, da dokaže, da so bile kršene človekove pravice slovenskih ribičev.  "Država bo ne glede na odločitev še naprej podpirala naše ribiče ter jim seveda nudila vso potrebno pomoč in zaščito ter si prizadevala, da Hrvaška prizna razsodbo arbitražnega sodišča in jo implementira v svoj pravni red," je povedala.

Zunanje ministrstvo: Današnja odločitev ne pomeni, da slovenski ribiči ne bi smeli opravljati ribolova v tem delu slovenskega morja

Generalni direktor na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Rakovec je podobno zagotovil nadaljnjo podporo ribičem, ob tem je omenil tudi možnost dodatnih vladnih ukrepov za njihovo zaščito. Globe hrvaških organov slovenskim ribičem, ki skupaj znašajo že 3,4 milijona evrov, je označil za "neupravičene in absurdne, ker gre za slovensko ozemlje".

Morebiten uklonilni pripor, ki bi ga lahko uvedle hrvaške oblasti proti slovenskim ribičem, pa bi po njegovih besedah pomenil meddržavni incident.

Rakovec je še poudaril, da današnja odločitev sodišča v Strasbourgu v ničemer ne vpliva na arbitražno razsodbo, s katero je bila leta 2017 določena meja med Slovenijo in Hrvaško. "Arbitražna razsodba velja in današnja odločitev na arbitražno razsodbo nima niti najmanjšega vpliva," je povedal.

Dodal je, da bo Slovenija Hrvaško znova pozvala, naj razsodbo uveljavi. Rakovec je še dejal, da so odnosi med državama sicer dobri in naredili bodo vse, da takšni tudi ostanejo.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) obžaluje, da mednarodno sodišče za zaščito človekovih pravic ni prepoznalo dejstva, da so slovenski ribiči dejanske žrtve dejstva, da Hrvaška ne spoštuje dokončne in veljavne odločitve arbitražnega sodišča, zaradi česar v slovenskem morju ne morejo nemoteno opravljati svoje gospodarske dejavnosti.

MZEZ poudarja, da odločitev sodišča nima nikakršnega vpliva na veljavnost arbitražne razsodbe: "Ta nesporno velja in ministrstvo si bo še naprej prizadevalo za njeno polno uveljavitev ter bo ponovno pozvalo Hrvaško k imenovanju skupne komisije za demarkacijo meje na kopnem. Meja na morju je namreč že dokončno in natančno določena s koordinatami, ki jih je določilo arbitražno sodišče v arbitražni razsodbi. Slovenija je to razsodbo skladno s svojimi mednarodnopravnimi obveznostmi v celoti prenesla v svojo zakonodajo," so jasni.  

Dodajajo, da se z današnjo odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice stanje na terenu v ničemer ne spreminja. "V vsakem primeru današnja odločitev ne pomeni, da slovenski ribiči ne bi smeli opravljati ribolova v tem delu slovenskega morja. Tudi kar zadeva izdajanje kazni bo v slovenskem morju, ki je določeno z arbitražno razsodbo in uveljavljeno z zakonom, obveljal trenutni režim," pravijo. Ob tem zagotavljajo, da bodo slovenskim ribičem še naprej zagotavljali pomoč in podporo.

Zastopnica slovenskih ribičev: Odločitev ESČP veliko razočaranje

Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), da pritožbe slovenskih ribičev proti Hrvaški zaradi kazni za ribolov v Piranskem zalivu niso dopustne, je negativno presenečenje in veliko razočaranje, je danes dejala zastopnica ribičev Maja Menard. V izjavi za medije je še ocenila, da je sodišče v celoti sledilo argumentaciji Hrvaške.

Pri tem je sodišče po njenih besedah zelo jasno zavzelo stališče, da hrvaško nepriznavanje veljavnosti arbitražne razsodbe zadostuje, da se postavi pod vprašaj veljavnost arbitražne razsodbe in s tem tudi določitev meje.

"To pomeni, da v bistvu za sodišče na tej podlagi meja med državama sploh ni določena, hkrati pa sodišče šteje, da slovenski ribiči ne morejo veljavno argumentirati, da niso bili zakonito obsojeni po hrvaškem pravu," je dejala. Dodala je, da hrvaško pravo na predvidljiv način določa državno mejo, in sicer je pravna podlaga za takšne obsodbe po mnenju ESČP veljavno vzpostavljena s podzakonskim aktom, in sicer pravilnikom hrvaškega ministrstva.

Na tej podlagi evropsko sodišče sklepa, da bi slovenski ribiči morali predvidevati, da bodo lahko na podlagi takšnega pravilnika obsojeni za nezakonit ribolov in nezakonito prečkanje državne meje pred hrvaškimi organi pregona in tudi sodišči, je dejala Menard.

Z vidika zastopnice ribičev se zastavlja veliko vprašanje legitimnosti ESČP, veljavnosti evropske konvencije in položaja posameznikov v tej luči ter na splošno tudi veljavnosti mednarodnega prava za nekatere države.

Zastavlja se vprašanje, kako lahko pravilnik o ribolovnem območju, ki ga izda eno ministrstvo, veljavno določi državno mejo tudi za policijske organe. To poraja tudi vprašanje, ali lahko to naredi vsaka država, je dejala.

"Odločitev sodišča postavlja slovenske ribiče v zelo neugoden položaj, kršene so njihove pravice," je še poudarila. Dodala je, da za ribiče ostaja težka realnost nadaljevanje kazenskih pregonov, postopkov in zelo visoki zneskih glob, ki naj bi skupno dosegale 3,4 milijona evrov.

Zoper današnjo odločitev, ki jo je sprejel mali senat ESČP, po njenih besedah ni možna pritožba. Po 43. členu evropske konvencije o človekovih pravicah sicer obstaja možnost prošnje oziroma zahteve velikemu senatu, da sprejme zadevo, a statistično gledano veliki senat redko sprejme drugačno vsebinsko odločitev od malega senata.

Slovenski ribiči pričakovali odločitev ESČP, o nadaljnjih korakih še razmišljajo

Ribič Robert Radolovič je dejal, da je bila takšna odločitev pričakovana, saj "do zdaj še ni bilo tožbe proti Hrvaški, s katero bi uspeli".

O nadaljnjih korakih še ni želel govoriti, saj se morajo z ribiči zdaj sestati, je pa dejal, da že pred odločitvijo govorili o tem, da čez polovico Piranskega zaliva ne bodo šli več lovit, saj je kazni, ki so jih do zdaj prejeli, enostavno preveč. Kot je dejal Radolovič, jih ima sam v skupni vrednosti okrog 200.000 evrov. Ob tem je Radolovič dodal, da ribiči sicer uživajo podporo države, a le do neke mere. Kot je dejal, ve, da država kazni namesto njih ne bo plačala, saj bi s tem priznali mejo na polovici zaliva.

Tudi ribič Zlatko Novogradec je dejal, da je razsodbo ESČP pričakoval, a se mu zdi žalostna in ne verjame, da se bo zadeva kaj kmalu umirila. Ob tem je dejal, da sam "ne zahaja lovit v težavno območje, ker noče imeti težav". Tudi on ni prepričan, ali bo Republika Slovenija res pomagala prizadetim ribičem.

Prav Radolovič je sicer eden od treh ribičev - poleg njega sta še Rene Chelleri in Jan Virant - čigar pritožbe je sodišče določilo kot reprezentativne primere, odločitev v njihovem primeru pa bo vplivala tudi na druge.

Ribiči so pritožbo na ESČP vložili jeseni 2022, potem ko so izčrpali vse pravne možnosti na Hrvaškem, vključno z njihovim ustavnim sodiščem.

Sodišče je ugotavljalo, ali Hrvaška krši 7. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, po katerem posameznik ne more biti kaznovan, če za to ne obstaja zakonska podlaga.

Hrvaška ne priznava arbitražne razsodbe, s katero je bila leta 2017 določena meja na morju med Slovenijo in Hrvaško, in tudi nima ustreznega zakona o državni meji na morju, na podlagi katerega bi izdajala kazni ribičem.

ESČP se lahko razglasi za nepristojno, lahko sporoči, da je pristojno, a ne poda vsebinske odločitve, lahko pa že sprejme tudi vsebinsko odločitev o zadevi – lahko ugotovi, da je pritožba utemeljena in so kazni neupravičene, ali pa ugotovi, da kršitev na hrvaški strani ni. Na odločitev je možna pritožba na veliki senat sodišča.