Serbii

Serbijan Tazovaldkund
Република Србија
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Belgrad
Eläjiden lugu (2018)	7,078,110 ristitud
Pind	88,499 km²
Kel'	serban
Valdkundan pämez'	Aleksandr Vučič
Päministr	Miloš Vučevič
Religii	hristanuskond, islam
Valüt	serbijan dinar (RSD)
Internet-domen	.rs, .срб
Telefonkod	+381
Aigvö	tal'vel UTC+1,; kezal UTC+2

Serbii (serb.: Србија), oficialine nimituz — Serbijan Tazovaldkund (serb.: Република Србија [repǔblika sř̩bija]), om mererandatoi valdkund suvipäivnouzmaižes Evropas. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Belgrad.

Vl 2015 Serbii vahvišti kožundkirjutest PAKO:nke i oti sen ühtnijan velgusid, no oiktusita. Vspäi 2012 valdkund om kandidat kändmahas EÜ:n ühtnijaks.

Istorii

Vn 1878 13. päiväl heinkud Serbii tedištoiti ripmatomudes Ottomanan imperijaspäi.

Serbii om enzne Jugoslavijan ühtnii.

Valdkundan ezmäižed Konstitucijad (serb.: Устав Србије) oliba vahvištadud vll 1835 i 1838. Nügüdläine 16nz' lugul Konstitucii om olmas vlpäi 2006, se vajehti 1990-nden voden Konstitucijad Serbii da Mustmägi-valdkundan čihodamižen tagut. Uz' Konstitucii^[4] om hüvästadud kaiken rahvahan referendumal vn 2006 28-29. päivil redukud (53,04 %), se om väges vajehtusita tähäsai.

Geografijan andmused

Valdkundan nell' videndest territorijad sijadase Balkanan pol'saren keskuzpalas, videndez — Keskdunaižel alangištol.

Serbii om mavaldkundröunoiš kahesanke valdkundanke: Horvatijanke (röunan piduz — 262 km) i Bosnijan da Gercegovinanke (371 km) päivlaskmas, Mad'jaranmanke pohjoižes (174 km), Romanijanke pohjoižpäuvnouzmas (546 km), Bolgarijanke päuvnouzmas (367 km), Pohjoižmakedonijanke suves (283 km), Albanijanke (111 km) da Mustmäginke (250 km) suvipäivlaskmas^[5]. Röunoiden ühthine piduz om 2364 km^[3].

Kaikiš korktemb čokkoim om Džeravic-mägi, 2656 m kortte meren pindan päl^[6].

Londuseližed pävarad oma metallad (vas'k, hahktin, cink) i bur hil'; toižed varad oma toižed metallad (molibden, kuld, hobed, raudkivend, hrom, nikel', litii, boksitad), kivivoi i londuseline gaz valdkundan pohjoižes, azbest, grafit, keitandsol, mec (territorijan 29,1 % vl 2009).

Politine sistem

Ohjandusen form om unitarine konstitucine segoitadud tazovaldkund. Kaik rahvaz valičeb prezidentad (serb.: Председник) videks vodeks, kahtenden strokun voimuz om olmas. Prezident voib pästta parlamentan ühtnijoid radmaspäi.

Parlament om üks'kodine Rahvahan Suim (serb.: Народна скупштина) 250 kaikel rahvahal valitud ezitajanke nelläks vodeks. Parlamentan ühtnijad vahvištadas ohjastust (serb.: Влада).

Valitihe prezidentad jäl'gmäižen kerdan vn 2017 2. päiväl sulakud, Aleksandr Vučič sai vägestust ezmäižes turas (55,06 %, vll 2014−2017 radoi Serbijan päministran). Parlamentan ühtnijoiden edelstrokuižed valičendad oliba vn 2016 24. päiväl sulakud. Päministr om Miloš Vučevič (Милош Вучевић) vn 2024 semendkun 2. päiväspäi. Edeline päministr om Ana Brnabič (Ана Брнабић, 29. kezaku 2017 — 20. keväz'ku 2024).

Administrativiž-territorialine jagand

Kacu kirjutuz: Serbijan administrativiž-territorialine jagand.

Serbii jagase 29 ümbrikoks (serb.: управни округ), niiden kesken: Belgrad-pälidn da kaks' avtonomišt agjad (Vojevodin, Kosovo da Metohii). Ümbrikod alajagasoiš 211 kundaks (serb.: општине). Nene ühtnikad ühtenzoittas vidhe statistižhe regionha (serbaks статистички регион).

Eläjad

Vl 2013 valdkundan eläjiden lugu oli 7,243,007 ristitud (Kosovo da Metohii-agjata). Kaikiš suremb ristitišt oli 7,897,937 eläjad vl 1990 (Kosovo da Metohii-agjata).

Rahvahad (vn 2011 rahvahanlugemižen mödhe, albanijalaižiden enambuz boikotirui rahvahanlugemišt) serbalaižed — 83,3 %, mad'jaralaižed — 3,5 %, čiganalaižed — 2,1 %, bosnijalaižed — 2,0 %, toižed rahvahad — 5,7 %, rahvahuden ozutandata — 3,4 %.

Uskondan mödhe (2011, albanijalaižita tobman palan): ortodoksižed hristanuskojad — 84,6 %, katolikad — 5,0 %, islamanuskojad — 3,1 %, protestantad — 1,0 %, ateistad — 1,1 %, toižed uskojad — 0,8 %, märhapanendata — 4,4 %.

Serbijan toižed järedad lidnad (enamba 100 tuh. ristituid vl 2011, surembaspäi penembha): Novi Sad, Prištin, Niš, Kragujevac, Subotic. Kaik om 24 lidnad Serbijas. Lidnalaižiden pala om 56,4 % (2020).

Ižanduz

Serbijan päeksport om metallad (raud, vas'k, alüminii), himižed produktad (polietilen, räzin), kukuruz; toine eksport — sadmanzikaine, sobad, zelläd, elektroenergii.

Homaičendad

↑ Kosovota da Metohijata.
↑ Serbijan ristitišton lugun endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
↑ ^3,0 ^3,1 Основни подаци (Päandmused). — Serbijan ohjastuz (srbija.gov.rs). (serb.) (angl.)
↑ Serbijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)
↑ Статистички годишњак (Statistikan voz'kirj). 2011. — Lp. 18. (serb.)
↑ Статистички годишњак (Statistikan voz'kirj). 2011. — Lp. 19. (serb.)

Irdkosketused

Tobmuz

Serbijan Tazovaldkundan prezidentan sait (predsednik.rs). (serb.) (angl.)
Serbijan Tazovaldkundan parlamentan sait (parlament.rs). (serb.) (angl.)
Serbijan Tazovaldkundan ohjastusen oficialine sait (srbija.gov.rs). (serb.) (angl.)

Ühthine informacii valdkundas

Serbijan Tazovaldkundan käskusišt (zakoni.rs). (serb.)

Serbii Vikiaitas

	Evropan valdkundad
	Evropan valdkundad Alamad \| Albanii \| Andorr \| Armenii¹ \| Azerbaidžan¹ \| Avstrii \| Bel'gii \| Bolgarii \| Bosnii da Gercegovin \| Čehanma \| Danii \| Estinma \| Francii \| Grekanma \| Gruzii¹ \| Horvatii \| Irlandii \| Islandii \| Ispanii \| Italii \| Kazahstan¹ \| Kipr¹ \| Latvii \| Lihtenštein \| Litvanma \| Lüksemburg \| Mad'jaranma \| Mal't \| Moldov \| Monako \| Mustmägi \| Norvegii \| Pohjoižmakedonii \| Pol'šanma \| Portugalii \| Ročinma \| Romanii \| San Marino \| Saksanma \| Serbii \| Slovakii \| Slovenii \| Suomenma \| Sur' Britanii \| Šveicarii \| Turkanma¹ \| Ukrain \| Vatikan \| Vaugedvenäma \| Venäma¹
	¹ Om Azijas mugažo.

[1] Kosovota da Metohijata.

[2] Serbijan ristitišton lugun endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[geosrb-3] 3,0 ^3,1 Основни подаци (Päandmused). — Serbijan ohjastuz (srbija.gov.rs). (serb.) (angl.)

[4] Serbijan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

[5] Статистички годишњак (Statistikan voz'kirj). 2011. — Lp. 18. (serb.)

[6] Статистички годишњак (Statistikan voz'kirj). 2011. — Lp. 19. (serb.)

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]