Mine sisu juurde

Pakistan

Vikipedii-späi
Pakistanan Islamine Tazovaldkund
اسلامی جمہوریہ پاکِستان (urdu)
(Islami Džumhurije Pakistan)
Islamic Republic of Pakistan (angl.)
 Flag
 Valdkundznam
Pälidn Islamabad
Eläjiden lugu (2018) 207,862,518[1] ristitud
Pind 796,095 km²
Pakistanan Islamine Tazovaldkund اسلامی جمہوریہ پاکِستان (urdu) (Islami Džumhurije Pakistan) Islamic Republic of Pakistan (angl.)
Kel' urdu, anglijan
Valdkundan pämez' Arif Alvi
Päministr Šahbaz Šarif
Religii islam
Valüt pakistanan rupii (PKR)
Internet-domen .pk
Telefonkod +92
Aigvö UTC+5[2]

Pakistan (urdu: پاکِستان Pakistan «puhthiden ma», anglijan kelel: Pakistan), vai Pakistanan Islamine Tazovaldkund (urdu-kelel: اسلامی جمہوریہ پاکِستان Islami Džumhurije Pakistan, angl.: Islamic Republic of Pakistan) om valdkund Azijan suves. Päine federacijan lidn om Islamabad.

Pakistan om mail'man kudenz' valdkund ičeze ristitišton lugun mödhe da kahtenz' valdkund islamanuskojiden lugun mödhe (Indonezijan jäl'ghe).

Vn 1947 14. päiväl elokud Pakistan sai ripmatomut Britanižen Indijan jagon jäl'ghe. Vl 1971 Päivnouzmaine Pakistan sai ripmatomut Bangladeš-nimenke.

Vll 1958, 1977 i 1999 sodakukerdused tegisoiš valdkundas. Vn 1998 semendkuspäi ičeze südäitukuine azegišt varadase Pakistanas ezmäižen kodvpoukahtusen jäl'ghe.

Valdkundan ezmäine Konstitucii oli väges vspäi 1956. Nügüdläine kudenz' lugul Konstitucii[3] (urdu: آئین‬ āin(e), angl.: Constitution) om vahvištadud vl 2002, se om nelländen Konstitucijan (1973) udištadud versii i om väges möhembaižidenke vajehtusidenke.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]
Pakistanan topografine kart

Pakistan om mavaldkundröunoiš Irananke suvipäivlaskmas (röunan piduz — 909 km), Afganistananke lodehes (2430 km), Kitainke homendezbokas (523 km) da Indijanke päivnouzmas (2912 km). Ühthine röunoiden piduz om 6774 km. Pakistanan randad lainištab Arabijan meri suves. Mererandan piduz om 1046 km.

Om mägid valdkundan päivlaskmas da pohjoižes. Kaikiš korktemb čokkoim om mail'man kahtenz' korktusen mödhe Čogori-mägenpä Karakorumas, 8611 m meren pindan päl.

Pakistanan päjogi om Ind, ani kaik järedad lidnad sijadasoiš sen alangištos.

Londuseližed pävarad oma väghine mahuz, londuseline gaz, raudkivend, vas'k, keitandsol, mouckivi, toižed varad — kivivoi, hil'.

Politine sistem

[vajehta | vajehtada lähtetekst]
Parlamentan pert' Islamabadas

Ohjandusen form om federacii da prezidentiž-parlamentine tazovaldkund. Oficialine valdkundan pämez' om prezident (urdu: صدر مملکت پاکستان‬‎ Ṣadr-e Mumlikat-e Pākistān, angl.: President of Pakistan), parlament valičeb hänen kandidaturad, hän om ühteks parlamentan ühtnijoišpäi. Prezidentan valdatusiden strok om viž vot, om oiktusenke valitas tošti. Päministr om valdkundan pämez' todesižikš.[4]

Federaline parlament om kaks'kodine (urdu: مجلس شوریٰ پاکستان‬‎ Madžlis-e-Šūrā Pākistān, angl.: Parliament of Pakistan). Senat (angl.: Senate) om üläkodi, se mülütab 100 ühtnijad. Valitas heid alakodin ühtnijoil da agjoiden suimil kudeks vodeks, sen ühtes udištadas mülükundan koumandest kaikuččes kahtes vodes. Alakodi om Nacionaline Assamblei (angl.: National Assembly), se mülütab 342 ristitud (rahvaz valičeb 272 niišpäi videks vodeks, 60 sijad andasoiš naižile, 10 sijad — religijan vähembusile).

Parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vl 2018: üläkodin — 3. päiväl keväz'kud, alakodin (15. kucund) — 25. päiväl heinkud. Šahbaz Šarif radab päministran vs 2022 sulakun 11. päiväspäi. Arif Alvi om valitud da radab prezidentan vs 2018 sügüz'kun 9. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

   Kacu kirjutuz: Pakistanan administrativiž-territorialine jagand.

Administrativiž-territorialižikš Pakistan jagase kahesaks regionaks: nell' agjad (vai provincijad), üks' federaližikš ohjatud Heimoiden territorii, üks' federaline pälidnaine territorii da kaks' Kašmiran territorijad (ned oma ridatadud Indijal). Regionad alajagasoiš 132 ümbrikoks, Heimoiden territorii — kudeks agentuseks da seičemeks röunregionaks.

Pakistanas elädas pakistanalaižed. Vn 2017 valdkundan rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 207,774,520 ristitud, vl 2014 — 196,174,380 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Kodikelen mödhe (2020): pendžaban kel' — 48%, sindhin kel' — 12%, saraiki (pendžaban kelen toižend) — 10%, puštu — 8%, urdu — 8%, baloči — 3%, hindko — 2%, brahui — 1%, toižed keled — 8%. Anglijan kel' kävutase rahvahidenkeskeižiden kontaktoiden i valdkundan ohjastusen keleks.

Uskondan mödhe (2010): islamanuskojad (oficialine religii) — 96,4% (sunnitad 85..90%, šijitad 10..15%), toižed uskojad (sidä kesken hristanuskojad i induistad) — 3,6%.

Pakistanan lidnad-millionerad (vl 2010[5], surembaspäi penembha): Karači, Lahor, Feisalabad, Ravalpindi, Multan, Gudžranval, Haidarabad, Pešavar. Lidnalaižiden pala om 37,2% (2020). Läz kaik ristitišt eläb Ind-jogen alangištos.

Pakistan om industrialiž-agrarine valdkund äisarakoliženke ižandusenke. Nened sarakod riptas sän arvoimižišpäi: tekstiline tegimišt (eksportan päsarak sijaližel torhudel), elektrusen tehmine (gidroelektrostancijad oma sen aluseks), maižanduz (eksportan kahtenz' sarak), vezitransport. Nižun, puvillan i saharrogon päpala kazvatase Pendžab-štatas (kahthesai koumandest). Sarakod šingoteses oma kaivuztegimišt, zelliden pästand, telekommunikacine. 2000-nzil vozil Pakistanan ekonomikan vozne produkt ližadui 7% vodes. Mail'man bankan andmusiden mödhe, gollüden tazopind poleni 64,3 procentaspäi vl 2001 21,9 procenthasai vl 2018. Ekonomine koridor levitase Kitain i Pakistanan keskes.

Vl 2012 Pakistanan päeksport oli tekstil'tegesed (läz koumed videndest), ris (kümnendez), kivivoi da sen produktad (6%); toine eksport — juvelirižed tegesed, mägisuksed, cement, hromkivendod, apel'sinad.

Finansižel vodel 2021 eksport oli 25,6 mlrd US$ ekvivalentas, import 53,8 mlrd US$.

  1. Pakistanan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Daylight saving time dates for Pakistan – Islamabad between 2010 and 2019 (Kezaaigvön vajehtuz Pakistanan täht — Islamabad vll 2010−2019). — Timeanddate.com. (angl.)
  3. Pakistanan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)
  4. Pakistanan prezident röunati ičeze valdatusid / Uzištused 19. sulaku 2014. — Lenta.ru. (ven.)
  5. Pakistan: largest cities and towns and statistics of their population (Pakistan: kaikiš surembad lidnad da niiden ristitišton statistik). — World-gazetteer.com. (angl.)



Azijan valdkundad
Azijan valdkundad
Azijan valdkundad
Afganistan | Araban Ühtenzoittud Emiratad (AÜE) | Armenii | Azerbaidžan1 | Bahrein | Bangladeš | Brunei | Butan | Egipt2 | Filippinad | Gruzii1 | Indii | Indonezii3 | Irak | Iran | Izrail' | Japonii | Jemen2 | Jordanii | Kambodž | Kazahstan1 | Katar | Kipr1 | Kirgizstan | Kitai | Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund | Korejan Tazovaldkund | Kuveit | Laos | Livan | Malaizii | Mal'divan Sared | Mjanmar | Mongolii | Nepal | Oman | Pakistan | Päivnouzmaine Timor | Saudan Arabii | Singapur | Sirii | Šrilank | Tadžikistan | Tailand | Turkanma1 | Turkmenistan | Uzbekistan | Venäma1 | Vjetnam

1 Om Evropas mugažo. 2 Om Afrikas mugažo. 3 Om Valdmerimaiš mugažo.