Mine sisu juurde

Valdmerimad

Vikipedii-späi
(Oigetud lehtpolelpäi Okeanii)
Valdmerimaiden regionad:      Avstralii      Uz' Zelandii      Papua — Uz' Gvinei      Polinezii      Melanezii      Mikronezii
Valdmerimaiden sijaduz.

Valdmerimad (vai Okeanii) (angl., bislama i fidž. hindi: Oceania, franc.: Océanie, maor.: Ao-o-Kiwa, tok-pisin: Osenia) om Man kuiv pala, kaikiš suremb sariden kogoduz planetas. Sijadase kaikil šurupoliškoil, Afrikan kartte. Avstralii-kontinent, Uz' Gvinei-sar' da Tünen valdmeren erigoittud sared atolloidenke mülüdas sihe.

Ühthižed andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Pind — 8,52 millionad km² (Avstralijata 1,52 mln km²). Eläjiden lugu — 36,6 mln ristituid (vl 2010, 15,4 mln Avstralijata).

Kaik 16 valdkundad da 21 rippujad territorijad sijadasoiš Valdmerimaiš. Mugažo Indonezijan pala otab Uz' Gvinei-saren päivlaskmpol't, AÜV:oiden pala om (Havajad-štat) i Čilin severz'-se sarid. Avstralii, Papua — Uz' Gvinei, Uz' Zelandii, Havajad i Fidži oma järedad niiden keskes.

Nimitadas Valdmerimaiden eläjid da sündnuzid regionan mödhe: avstralijalaižikš, udenzelandijalaižikš, udengvinejalaižikš, polinezijalaižikš, melanezijalaižikš i mikronezijalaižikš.

Kaikiš suremb sarišpäi om Uz' Gvinei (786 tuh. km²). Sarištod: Havajan sared, Solomonan sared, Marianan sared, Maršalan sared, Fidžin sared, Uded Gebridad, Bismarkan sarišt, Markizan sared. Järedad pol'sared: Keip-Jork i Arnemlend (Avstralii), Čendravasih i Papuan pol'sar' (Uz' Gvinei).

Valdmerimaiden randad lainištab Tün' valdmeri. Uden Gvinejan suvipäivlaskmaižed randad i Avstralijan pohjoižed randad lainištab Indižen valdmeren Arafuran meri. Sariden enambuz om vulkaniženke augotižlibundanke. Om vähä tarbhaižid kaivatusid päiči Avstralijas sen metallkivendoidenke. Sared alištudas kovile tulleile, manrehkaidusile, cunamile, pit'kile valegile.

Murrei sen Darling- i Marrambidži-ližajogidenke (Avstralii), Sepik i Flai (Uz' Gvinei) oma Valdmerimaiden znamasižed joged. Järedad järved oma Eir (9500 nellikkilometrhasai), Torrens, Gerdner, Makkai i Amadius (kaik oma solakahad, Avstralii), Marri i Sentani (Uz' Gvinei-sar'), Taupo (Uz' Zelandii). Penil saril om lagunoid da penid ojid.

Kaikiš korktemb čokkoim om Džai-mägi (4884 m) Indonezijas, Uden Gvinejan päivlaskmas. Kaikiš alahamb om kuivanuden Eir-järven pohj (−15 m) Avstralijan keskusen suves.

Tropižed klimatižed vöd oma Valdmerimaiden tobmas palas, penil saril klimat om neps.




Valdmerimaiden valdkundad
Valdmerimaiden valdkundad
Valdmerimaiden valdkundad
Avstralii | Federativižed Mikronezijan Valdkundad | Fidži | Kiribati | Maršalan Sared | Nauru | Palau | Papua — Uz' Gvinei | Samoa | Solomonan Sared | Tong | Tuvalu | Uz' Zelandii | Vanuatu


Man kuivad palad da kontinentad
Afrik Antarktid Azii Avstralii Evrop Pohjoižamerik Suviamerik

Afroevrazii Amerik Evrazii Valdmerimad