Bahri sijoh

Bahri sijoh?
Xarakteristiki
Dlina beregovoj linii	3 400 km
Naibolьşaja glubina	2 210 m
Srednjaja glubina	1 240 m
K:Kartocka VO: Vikidannыe: zapolnitь: kategorija bassejnaBassejn	bolee 2 mln km²
Çojgirşavī
Parvandaho dar Vikianbor

Bahri sijoh — bahri mijonazaminiji Uqjonusi Atlantik, dar sohilhoi Rusija, Ukraina, Ruminija, Bulƣoriston, Turkija va qisman Gurçistonu Abxoziston.

Nom

Nomi qadimiaş Ponti Evksin (jun.-qad. Πόντος Ἄξενος, «bahri nomehrubon»), bo aqidae az zaboni porsiji qadim, ja'ne iborai Axşajana (*axšaina) baromada, ma'noi bahri tiraro dorad.

Çuƣrofijo

Bahri sijohro dar Şim. Ş. gul. Kerc bo Bahri Azov, dar Ç. Ƣ. gul. Bosfor bo Bahri Marmar va gul. Dardanell bo Bahri Mijonazamin mepajvandad. Masoh. 422 hazor km², daroziaş 1150 km, baraş 580 km. Sathi umumiji umqaş 1240 m, çoji amiqtarinaş — 2245 m. Daroziji xatti sohil — 4090 km. Sohilho dar Ƣ. va Şim. Ƣ. pastu hamvor va ba'zan balandiji çaridor, dar Ş., Ç. va qismi çanubiji nimçaz. Qrim balandi kūhsor ast. Xaliçhoi kalonaş: Jagorlis, Tendrov, Çarilgac, Karkinit, Kalamit, Feodosija (Ukraina), Varnen, Burgas (Bulƣorija), Sinop, Samsun (dar qismi çanubiji bahr-dar Turkija). Çazirahojaş kamand, kalontarinaşon Çarilgac (62 km²), Berezon va Zmeinij. Ba Bahri sijoh d-hoi kaloni Dunaj, Dnepr, Dnestr, d-hoi xurdi Mzimta, Psou, Bzib, Rioni, Kodor, Inguri (dar qismi şarqī), Corox, Qizilirmoq, Eşilirmoq, Sakar (dar Ç.) va Bugi Çanubī (dar Şim.) merezand.

Iqlim

Iqlimi Bahri sijoh kontinentalī ast (dar Şim.-mu'tadil, dar Ç.-subtropikī). Haror. mijonai janv. dar Şim. Ƣ. −2,60, −30S, dar sohili Qrim 3,70S, dar Ç. Ş. va Ç. 60 — 90S. Tobiston ba Bahri sijoh antisikloni Azor ta'sir mekunad. Sohilhoi Qafqoz va sohili çanubiji Qrimro kūhho az bodhoi sardi şimolī himojat mekunand, az in rū iqlimi in çojho nar-mi bahrimijonazaminī ast. Haror. mijonai ijul 22-250S, balandtarinaş 370S. Borişoti solona dar Ƣ. va Şim. Ƣ. 300—500 mm, dar Ş. va Ç. Ş. to 1500—2500 mm. Zimiston haror. ob dar bahri kuşod 6-80S, dar Şim. Ƣ. va çanubtar az gul. Kerc to −10S past meşavad va ob jax mebandad. Tobiston haror. ob 220—250 S, dar tunukobaho to 280S. Şūriji qabati boloi ob qarib 18 %, dar nazdikiji rezişgohi darjoho şūriji on pasttar meşavad. Obi bahr dar umqi zijoda az 150 m gidrogensulfid dorad (dar 1 l ob 5-7 sm3), dar çojhoi amiqtarinaş organizmhoi zinda mavçud nestand (ba ƣajr az bakterijahoi anaerobī).

Nabototu hajvonot

Dar Bahri sijoh 270 namudi obsabzho va rustanihoi guldor, qarib 2500 nav'i hajvonot, 180 nav'i mohiju nahang, incunin 200 nav'i molljuskho mavçudand. Az Bahri sijoh beştar şūrmohī, sufmohī, simmohī, ancous, zaƣutamohī, gulmohī, kefal şikor mekunand. Bahri sijoh ahammijati harbī va naqlijotī doşta, qismi zijodi sodirotu voridoti mamlakathoi dar sohilhoi on voqe' ba vositai bandarhoi on ba amal barovarda meşavand. Bandarhoi buzurgaş: Odessa, Ilicjovsk (Ukraina), Novorossijsk (Rossija), Poti, Batumi (Gurçiston), Konstanta (Ruminija), Varna, Burgas (Bulƣorija), Sinop, Trabzon (Turkija). Bahri sijoh jake az mintaqahoi buzurgi istirohatiji Avruosijo buda, dar sohilhoi on osoişgohhoi Odessa, Evpatorija, Jalta, Feodosija, Soci, Gagra, Suxumi, Batumi va Anapa çojgirand.

Ta'rix

Nomi peşinai Bahri sijoh az rūji nigorişi Herodot Ponti Evksin budaast, ki dar movaroi on kiştihoi tiçoratī va rohzanhoi bahriji junonijonu finikiho, incunin safinahoi çangiji imperijahoi Haxomanişijon, davlathoi junoniji Afinavu Sparta va kiştihoi tiçoratiju harbiji Vizantija dar gardiş budaast. Toifai serşumori skifhoi orijotabor, baxusus qabilai sarmatho, dar atrofi rūdxonahoi Istra (Dunaj), Borisfen (Dnepr) va Tanais (Don), ki asosan az Bahri sijoh çorī meşudaand, budu- boş doştaand. Az rūji ma'lumothoi ta'rixī Doroi Buzurg (522—486) hangomi laşkarkaşihojaş ba sarzamini skifho s. 514 to m. az rūji gul. Gellespont (Dardanelli hozira) zijoda az sad kiştiro tan ba tan çafs kardavu bo tanob pul basta, tavassuti safinahoi çangiaş az kanorahoi Bahri sijoh guzaştaast. Hamcunin, hangomi lakarkaşihoi pisari Doro — Xşijorşoh (Kserks) (520—465 to m.) ba sarzamini Junon (s. 481 to m.) az gul. Bosfor va s. 480 az guzargohi Gellespont qarib bo hazor safinai çangī guzaşta, bandarhoi kanoriji Bahri sijohro istifoda kardaast. Hamcunin Iskandari Maqdunī (336 −323 to m.) hangomi fathi Girkanija va Port ba Onesikrit nom olimi kişvarşinosi hamsafaraş dastur dodaast, ki rohhoi kiştigardī va sohilhoi bandarbobi Bahri sijoh va Bahri Kaspijro omūzad. Dar ahdi davlatdoriji Sosonijon, baxusus kişvarkuşoihoi Xusravi Anūşervon (531—579) va Xusravi Parviz (591—628), ki bo imperijahoi Rum va Vizantija baroi hududhoi ƣarbiji Armanistonu dig. davlathoi movaroi Qafqoz çangu parxoş doştand, bandarhoi kiştigardiji Bahri sijohro istifoda namudaand. Dar ahdi davlatdoriji Somonijon toçironi boxtariju suƣdī va xorazmī tavassuti rūdxonai Amu az bandarhoi Tirmiz, Corçūj va Xeva harakat karda, ba sūji bandargohhoi Trapezunt (Trabzon) va Neapol (Simferopoli kununī) meomadand va sipas, az tariqi Bahri Kaspij va Bahri sijoh ba kişvarhoi Rusija, Vizantija, nimçaz. Balkan va sohilhoi kanoriji Turkija boru kolo va mavoddi zarurī merasondand. Baxusus, çomahoi zardūziji buxorī, asphoi xuşzoti xatlī, sanghoi garonbahoi la'lu loçvard, gazvorhoi paxtagin va abreşimin dar bozorhoi Tabrezu Aştarxon xele xuşxarid budand. Boisi tavaççuh ast, ki sajjohi çahongard Marko Polo (1254—1324) az şahri Venetsija ba Bahri sijoh omada (1295), az rohi korvonguzari Tabrez sūji şahrhoi bostoniji Buxoro, Samarqand, Tirmiz, Hisor, Xatlon va Balx safar namuda, tavassuti Badaxşon to sarzamini Cini kununī rasid. Dertar, hangomi kişvardoriji Amir Temur nufuzu şuhrati Samarqand dahcand afzuda, rohhoi tiçoratiju kiştigard az tariqi bahrhoi Kaspij va Sijoh vus'at mejobad. Xulosa, Bahri sijoh hamcun bahri baroi kiştigardī musoid ahammijati zijodi tiçoratī va harbī doşta, baxusus, hangomi hukmroniji sultonhoi usmonī boisi nabardhoi xunin va munoqişahoi şadidi Rusija, Eron, Rum va Vizantija gaştaast. Maxsusan, hangomi çanghoi jakum (1914-18) va dujumi çahonī (1939 −45) kiştihoi harbiji imperijahoi Rusija, Anglija, Olmon, Turkija, Eron va dig. davlathoi atrofi Bahri sijoh mexostand mavqei strategī va nufuzi xudro dar hududi in bahr ustuvor namojand. Dar zamoni mo hududhoi Bahri sijoh asosan zeri vasojati davlathoi Rusija, Turkija, Ukraina va dig. davlathoi nimçaz. Balkan qaror doşta, hamcun şohrohi azimi kiştigardī, tiçoratī va strategī istifoda meşavad.

Adabijot

• Bahri sijoh / B. Abdurahmon // Asos — Boz. — D. : SIEMT, 2013. — (Ensiklopedijai Milliji Toçik : [taxm. 25 ç.] / sarmuharrir N. Amirşohī ; 2011—2023, ç. 2). — ISBN 978-99947-33-52-4.

• Vinogradov K. A. Ocerki po istoriji otecestvennыx gidrobiologiceskix issledovanij na Cjornom more. — Kiev: Izd-vo AN USSR, 1958. Bojgonī şudaast 12 apreli 2022  sol.
• Vinogradov K. A. Ixtiofauna severo-zapadnoj casti Cjornogo morja. — K., 1960. Bojgonī şudaast 12 ijuli 2019  sol.
• Vasilьeva E. D. Rыbы Cjornogo morja. Opredelitelь morskix, solonovatovodnыx, evrigalinnыx i proxodnыx vidov s tsvetnыmi illjustratsijami, sobrannыmi S.V. Bogorodskim. — M., 2007. Bojgonī şudaast 9 apreli 2022  sol.
• Zaika V. E. Cernomorskie rыbы i letopisь ix promыsla. — Sevastopolь, 2008. Bojgonī şudaast 25 nojabri 2018  sol.
• Agbunov M. V. Anticnaja lotsija Cjornogo morja. — M.:Nauka, 1987. — 156 s.
• Sorokin Ju. I. Cjornoe more: Priroda, resursы. — M.:Nauka, 1982. — 217 s.
• Filippov D. M. Tsirkuljatsija i struktura vod Cjornogo morja. — M.: Nauka, 1968. — 136 s.
• Kuzьminskaja G. G. Cjornoe more. — Krasnodar: Kn. izd-vo, 1972. — 92 s.
• Stepanov V., Andreev V. Cjornoe more. — L.: Gidrometeoizdat, 1981. — 160 s.
• Zajtsev Ju. P., Polikarpov G. G. Ekologiceskie protsessы v kriticeskix zonax Cjornogo morja (sintez rezulьtatov dvux napravlenij issledovanij s seredinы XX do nacala XXI vekov) // Mor. ekol. ƶurn. — 2002. — 1, N 1. — S. 33-55(pajvandi dastnoras)
• Ivanov M. V., Vajnştejn M. V., Galьcenko M. F. i dr. Raspredelenie i geoximiceskaja aktivnostь bakterij v osadkax // Izucenie genezisa nefti i gaza v Bolgarskom sektore Cjornogo morja. Sofija, 1984. S. 150—181.
• Birkun A. A. ml., Krivoxiƶin S. V. Zveri Cjornogo Morja. — Simferopolь: Tavrija, 1996. — 96 s. ISBN 5-7780-0773-6
• Kak «Aleksandr Kovalevskij» Borisa Savinkova spasal. «Priroda», № 7, 2001

Pajvandho

• Juƶnoe otdelenie Instituta okeanologiji RAN Bojgonī şudaast 13 Janvar 2009  sol.
• The Southern Branch of the P.P. Shirshov Institute of Oceanology Bojgonī şudaast 13 Janvar 2009  sol.(angl.)
• Institut biologiji juƶnыx morej im. A. O. Kovalevskogo Bojgonī şudaast 20 Dekabri 2016  sol.
• Sajt Komissiji po zaщite Cjornogo morja ot zagrjaznenija(angl.)
• Kosmiceskij monitoring pobereƶьja i akvatoriji Cjornogo morja Bojgonī şudaast 16 maj 2019  sol.
• Struktura vodnыx sloev Cjornogo morja statьja R. Tuzikova, kandidata geologo-mineralogiceskix nauk.
• Petko Dimitrov, Dimit'r Dimitrov. Cjornoe more, Potop i drevnie mifы. Varna, 2008
• Osobennosti Cjornogo morja

Fauna

• Delьfinы Cjornogo morja Bojgonī şudaast 26 fevrali 2007  sol.
• Krabы Cjornogo morja
• Problema ekzoticeskix vidov v Cjornom, Azovskom i Kaspijskom morjax
• Cjornoe more i ego obitateli