Pekel
.jpg)
(neznani slikar, okoli 1520)
Navedki o njem
[uredi]- Trpljenje pogubljenih ni neskončno glede na količino, kajti sladka Dobrota razliva svoje usmiljenje celo v Peklu. Čeprav si človek, ki umre v smrtnem grehu, zasluži neskončno trpljenje, je njeno usmiljenje storilo, da je samo čas neskončen, trpljenje pa je po količini končno, čeprav bi takemu človeku lahko pravično prisodila večje trpljenje, kakor mu ga je odmerila. (Katarina Genovska)[1]
- Danes me je angel vodil v brezna pekla. To je kraj velike kazni. Njegovo področje je strašno veliko. Vrste muk, ki sem jih videla, so: prva muka, ki spada k peklu, je izguba Boga; druga – neprestani očitki vesti; tretja – ta usoda se ne bo nikoli spremenila; četrta muka – ogenj, ki bo prešinjal dušo, a je ne bo uničil; peta muka – stalna tema, strašno zadušljiv vonj; čeprav je tema, se satani med seboj vidijo in vidijo vse zlo drugih in svoje zlo; šesta muka – neprestana satanova družba; sedma muka – strašen obup, sovraštvo do Boga, zmerjanje, preklinjanje, bogokletje. To so muke, ki jih skupaj trpijo vsi pogubljeni, toda muk še ni konec. Obstajajo še posebne muke za duše, muke čutov: kakor je kakšna duša grešila, tako je mučena na strašen in nepopisen način. Tam so grozne podzemeljske jame in brezna mučenja, kjer se eno trpljenje razlikuje od drugega. Umrla bi ob pogledu na to strašno trpljenje, če me ne bi podpirala božja vsemogočnost. Grešnik naj ve, s katerim čutom greši, s tistim bo kaznovan vso večnost. O tem pišem po božjem naročilu, da bi se nobeden ne izgovarjal, da ni pekla, ali s tem, da tam nihče ni bil in ne ve, kako je tam. Jaz, sestra Favstina, sem po božjem naročilu bila v peklenskih breznih, zato da bi ljudem povedala in pričala, da pekel je. /.../ To, kar sem napisala, je medla senca stvari, ki sem jih videla. Eno sem opazila: da je tam največ duš, ki niso verjele, da pekel obstaja. (Favstina Kowalska)[2]
- Samo dve vrsti ljudi sta – tisti, ki rečejo Bogu: »Zgodi se tvoja volja,« in tisti, ki jim na koncu Bog reče: »Zgodi se tvoja volja.« Kdor je v peklu, si je to izbral sam. Brez lastne izbire to ne bi bil pekel. Nobeni duši, ki si resno in stanovitno želi radosti, se ta ne bo izmaknila. (Clive Staples Lewis)[3]
Pregovori
[uredi]- Kdor ima dobro ženo, ne potrebuje nebes, kdor ima slabo, ne potrebuje pekla. (bolgarski pregovor)
Viri
[uredi]- ↑ sveta Katarina iz Genove, Razprava o vicah in Duhovni pogovor, prevod Alen Albin Širca, Družina, Ljubljana 2012, stran 10.
- ↑ Faustyna Kowalska, Dnevnik svete s. M. Favstine, Cistercijanska opatija, Stična 2001, odlomek 641.
- ↑ Clive Staples Lewis, The Great Divorce, Macmillan, 1963, stran 69; v: Timothy Keller, Zadeva: Bog: Vera v dobi skepticizma, prevod Živa Hren, Reformirana evangelijska cerkev, Komenda 2014, stran 84.