Portal:Literatura

Sekstant
Avtor	Norma Bale, Štefan Kardoš, Robert Titan Felix
Država	Slovenija
Jezik	slovenščina
Žanr	roman
Založnik	Založba Franc-Franc, Litera
Datum izida	2002
Št. strani	281
ISBN	961-219-051-8

uredi

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

uredi

Izbrano delo

Sekstant (COBISS) je roman Norme Bale, Štefana Kardoša in Roberta Titana Felixa; izšel je leta 2002 pri založbi Litera in založbi Franc-Franc.

Gre za skupno romaneskno besedilo treh mladih slovenskih avtorjev, ki ga sestavlja troje sicer samostojnih daljših novel, le da se v Salonu, ob nekem najbolj izpostavljenem srečanju oz. središčnem dogodku, tj. kvalifikacijske nogometne tekme Slovenije za svetovno prvenstvo, povežejo tako tematsko kot strukturno. Roman se sicer ukvarja s tremi tridesetletniki, Valentinom, Halko in Erikom, katerih osnovni problem je nezmožnost odrasti, s čimer je tudi odnos med moškim in žensko zreduciran na golo telesnost. Te je sicer veliko, vendar ni odrešujoča, ampak je samo krčevito prestopanje nezmožnosti vzpostaviti odnos s svetom, družbo in s tem tudi realnostjo. Telesnost je samo krčevito bežanje pred norostjo. Njihove notranje psihične realnosti so potemtakem samo še labirinti neskončnih možnosti, med katerimi pa ni več nobene avtentične, oziroma se vsaka pot obrne sama vase, v svojo lastno nezmožnost. Že prej omenjenih psihičnih realnosti oz. tako imenovanih glasov je sploh v Valentinu in Eriku kar nekaj. Več ...

Arhiv

uredi

Izbrani avtor

Alojz Kraigher [krájger], slovenski pisatelj, zdravnik, * 22. april 1877, Postojna, † 25. februar 1959, Ljubljana.

Rodil se je v trgovski družini. Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, nato pa je imel približno eno leto domačega učitelja pesnika Frana Gestrina, ker je bil bolj slaboten fant in ga oče zaradi tega ni želel takoj dati v mesto v šolo. Dva razreda gimnazije je končal v Novem mestu (tu se je seznanil z Otonom Župančičem), vse ostale pa v Ljubljani. Na Dunaju je študiral medicino in po promociji leta 1903 postal zdravnik v Ljubljani, nato v Bovcu, Gradišču, Slovenskih goricah ter od 1914 dalje v Ljubljani, kjer je od 1919 do 1922 vodil mestno bolnišnico in Društvo slovenskih leposlovcev. Med letoma 1922 in 1923 se je v Münchnu specializiral iz zobozdravstva ter nato opravljal zobozdravniški poklic v Gorici ter od 1929 dalje v Ljubljani. V Bovcu in Slovenskih goricah je bil kot liberalec vključen v Narodnoosvobodilni boj. Med okupacijo je bil v OF, leta 1943 so ga Nemci na poti na osvobojeno ozemlje ujeli ter ga leta 1944 internirali v Dachau. Tam je bil najstarejši jetnik, deloval pa je tudi kot zdravnik. Leta 1945 je bil imenovan za častnega profesorja Medicinske fakultete v Ljubljani za zasluge pri njeni ustanovitvi 1919. Od 1945 do 1949 je vodil Centralno medicinsko knjižnico in vmes od 1946 do 1947 urejal Zdravstveni vestnik. Več ...

Arhiv

uredi

Novi članki

Kategorija Književnost

uredi

Navedki

Kako si prostrana, dolina šentflorjanska! Otrok, kakor sem bil, sem te premeril, če sem šel s sklonjeno glavo in z butaro na hrbtu skozi ozko globel; zdaj te ne premerim z jasnim očesom, če stojim na hribu! Tvoje meje so se razmikale kakor spoznanje moje duše in bridkost mojega srca. Zakaj prej si mi bila svet, zdaj si mi več nego svet, si mi dom!

Vse tvoje sladkosti sem poznal, vse tvoje lepote. Ampak ljubil sem te šele, ko sem trpel zaradi tebe. Spoznal sem tvoj resnični obraz, ko sem ugledal njegovo senco.

Iz tvoje blagoslovljene zemlje rastejo tenke, visoke korenine in se oklepajo kakor slak mojih nog, mojega telesa, moje duše. Od začetka sem se jih prestrašil; zdaj jih božam, pritiskam jih k sebi. Pobegnil sem, da bi bil sam gospodar: svoja prst, svoj cvet in svoj sad; list, ki ni bil rojen ne na drevesu, ne na grmu; kamen, ki ni bil izluščen iz skale.

(Ivan Cankar, Zgodbe iz doline šentflorjanske), 1908

Arhiv

uredi

Izbrani pojem

Študije spola je ime za sklop znanstvenih disciplin (sociologija, filozofija, literarna teorija, filmska teorija, antropologija, psihoanaliza, psihologija, feministična teorija), ki analizirajo spol. Kritično obravnavajo že uveljavljene teoretske vzorce in nove perspektive.

Filozofinja Simone de Beauvoir je dejala: »Ne rodiš se kot ženska, ampak to postaneš.« Izraz »spol« se nanaša na družbeno in kulturno razlago ženskosti in moškosti. V središče analize postavljajo zgodovinsko, kulturno in politično obdelavo spolnih in seksualnih razmerij. Družbeno življenje analizirajo skozi optiko spola in seksualnosti.

Izpostavljena tema ženskih študij so feministična teorija, feministična psihoanaliza, feministična politika (feminizem). Vplivale so na razvoj družboslovja in humanistike. Več ...

Arhiv

uredi