Univerza Harvard
| Harvard University | |
|---|---|
 pečat Univerze Harvard | |
| Moto | Veritas (resnica) |
| Ustanovljena | 8. september 1636 (OS) 18. september 1636 (NS) |
| Tip | zasebna univerza |
Finančni sklad | 25,62 milijarde USD[1] |
| Akademski koledar | semester |
| Predsednik | Catherine Drew Gilpin Faust |
Akademsko osebje | okoli 2.107[2] |
Strokovni sodelavci | 2.497 in 10.674 zdravstvenega osebja |
| Št. študentov | 20.230 |
| Dodiplomskih | 7.160 |
| Podiplomskih | 13.070 |
| Kraj | Cambridge, Massachusetts, Združene države Amerike |
| Kampus | naselje (1,5 km²) |
| Barve | škrlat |
| Atletika | 41 moštev Ivy League NCAA, divizija I Harvard Crimson |
| Maskota | John Harvard |
| Spletna stran | harvard.edu |
Univerza Harvard (angleško Harvard University) je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Cambridge, Massachusetts. Ustanovila jo je leta 1636 kolonialna vlada Massachusettsa[3] in je najstarejša visokošolska ustanova v ZDA. Trenutno jo sestavlja deset ločenih ustanov.[4] Poleg tega je tudi prva in najstarejša korporacija v ZDA.[5]
Šola se je sprva imenovala »New College« ali »the college at New Towne«, leta 1638 pa je bila preimenovana v čast duhovnika Johna Harvarda, ki je ustanovi podaril svojo knjižnico in 779 funtov (polovico imetja), s čimer je zagotovil njeno neprekinjeno delovanje.[6] Najstarejši znani uradni zapis o Harvardu kot univerzi je v novi ustavi Massachusettsa iz leta 1780.
Za razvoj ustanove je bil posebej zaslužen tudi Charles William Eliot, ki je med svojim štiridesetletnim predsedovanjem (1869–1909) Harvard spremenil v sodobno raziskovalno univerzo. Med drugim je uvedel izbirne predmete, poučevanje v majhnih skupinah in sprejemne izpite. Ta model izobraževanja je vplival na šolski sistem v celotni državi.
Danes je Harvard druga najpremožnejša neprofitna organizacija v državi in ena najuglednejših univerz na svetu, članica t. i. Ivy League. Redno se uvršča na vrh lestvic univerz (denimo šanghajske) tako po akademskih kot raziskovalnih dosežkih.[7][8]
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ »10 of the largest endowments in N.E.«. Boston Globe. 29. januar 2010. str. A1. Pridobljeno 29. januarja 2010.
- ↑ Office of Institutional Research. (2009). »Faculty«. Harvard University Fact Book (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. aprila 2012. Pridobljeno 18. februarja 2010.
- ↑ Quincy, Josiah (1860). History of Harvard University. Boston: Crosby, Nichols, Lee and Co.
- ↑ »Harvard University Office of the Provost: Faculties and Allied Institutions« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. junija 2010. Pridobljeno 18. februarja 2010.
- ↑ Rudolph, Frederick (1990) [1961]. The American College and University. Athens, GA: University of Georgia Press. str. 3. ISBN 0820312843.
- ↑ »John Harvard (British minister)«. Enyclopedia Britannica. Pridobljeno 17. julija 2009.
naročil je, naj polovico njegovega premoženja skupaj z njegovo zbirko klasične in teološke literature dobi novoustanovljena šola... Harvardova donacija je zagotovila njeno neprekinjeno delovanje.
- ↑ »The world's top 100 universities listed«. Guardian (UK) 2009. Pridobljeno 8. oktobra 2009.
- ↑ »World's Best Universities: Top 200«. USN 2009. Pridobljeno 20. oktobra 2009.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Uradna spletna stran (angleško)
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Inštituti za umetnostno raziskovanje | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
