Travunija

Kneževina Travunija Кнежевина Травунија
9. stoletje–12. stoletje
Travunija v 9. stoletju
Status	kneževina
Glavno mesto	Trebinje
Skupni jeziki	srbščina
Religija	pravoslavje
Vlada	knez
knez
Zgodovinska doba	srednji vek
• ustanovitev	9. stoletje
• ukinitev	12. stoletje
Danes del	Bosna in Hercegovina Črna gora Hrvaška

Travunija (srbsko Травунија/Travunija, starogrško starogrško Τερβουνία, Terbounía, sodobna izgovarjava Tervounía, latinsko Tribunia) je bila srednjeveška kneževina in del srednjeveške Srbije (850–1371). Kasneje je spadala v Bosansko kraljestvo (1373–1482). V nekaj plemiških družinah je bila kneževina dedna. Te družine so bile običajno v sorodstvu z vladajočo dinastijo. Regijo so leta 1482 okupirali osmanski Turki. Središče Travunije je bilo Trebinje.

Zgodovina

V 9. in 10. stoletju je bila Župa Travunija v posesti plemiške družine Belojević. Pravico do vladanja je dobila v času vladavine kneza Vlastimirja (830–850) iz dinastije Vlastimirovićev. Po smrti Časlava Vlastimirovića, zadnjega člana dinastije, je kneževina razpadla. Njeno ozemlje so si razdelili Bolgari in Bizantinci. Leta 1034 se je Stefan Vojislav, ustanovitelj dinastije Vojislavljević, uprl bizantinski oblasti. Razglasil se je za kralja Srbov in vladal iz Duklje. Na začetku 12. stoletja se je za oblast v regiji začel boriti Desa Vukanović in dinastije Vukanović. Borbe so se nadaljevale tudi med vladavino dinastije Nemanjić (1166-1371). Vladarji Travunije so bili najpogosteje člani vladajoče dinastije ali njihovi zaupniki, na primer vojaški poveljniki. Med temi je bila najbolj znana plemiška družina Vojinović. Po porazu Nikole Altomanovića, ki je vladal v Travuniji ob padcu Srbskega cesarstva, so si leta 1373 ozemlje Travunije razdelili knez Lazar Hrebeljanović, Đurađ I. Balšić Zetski in ban Tvrtko I. Kotromanić Bosanski. Trebinje so bile pod bosansko krono v posesti družine Pavlović, leta 1435 pa so postale del vojvodine Svetega Save, v kateri je vladala osmanska vazalna družina Kosača. Travunija je bila leta 1482 priključena k Osmanskemu cesarstvu in organizirana kot Hercegovski sandžak.

Viri

• Moravcsik, Gyula, ur. (1967) [1949]. Constantine Porphyrogenitus: De Administrando Imperio (2nd revised ed.). Washington D.C.: Dumbarton Oaks Center for Byzantine Studies.
• Pertz, Georg Heinrich, ur. (1845). Einhardi Annales. Hanover.
• Scholz, Bernhard Walter, ur. (1970). Carolingian Chronicles: Royal Frankish Annals and Nithard's Histories. University of Michigan Press.
• Шишић, Фердо, ur. (1928). Летопис Попа Дукљанина (Letopis dukljanskega popa). Београд-Загреб: Српска краљевска академија.
• Кунчер, Драгана (2009). Gesta Regum Sclavorum. 1. Београд-Никшић: Историјски институт, Манастир Острог.
• Живковић, Тибор (2009). Gesta Regum Sclavorum. 2. Београд-Никшић: Историјски институт, Манастир Острог.