Stilb (enota)

Stilb (oznaka sb) je v CGS sistemu enot enota za merjenje svetlosti. Stilb je enak kandeli na kvadratni centimeter ali 10⁴ nt (nit, kar je kandela na kvadratni meter). Ime je skoval francoski fizik André Blondel (1863 – 1938) okoli leta 1920.

Enota se je v Evropi uporabljala do prve svetovne vojne. Po njej se je pričela uporabljati enota kandela na kvadratni meter.

Pregled fotometričnih količin in enot SI

količina			enota SI		razsežnost	opombe
ime	oznaka	definicija	ime	oznaka
svetlobna energija	$Q_{\rm {v}}\!\,$, $W\!\,$	${\textstyle Q_{\rm {v}}=\int \!{\mathit {\Phi _{\rm {v}}}}(t)\,\mathrm {d} t\!\,}$	lumensekunda	lm⋅s	${\mathsf {T}}\cdot {\mathsf {J}}\!\,$	lumensekunda se včasih imenuje talbot.
gostota svetlobne energije	$\omega _{\rm {v}}\!\,$	${\textstyle \omega _{\rm {v}}={\frac {\partial Q_{\rm {v}}}{\partial V}}\!\,}$	lumensekunda na kubični meter	lm⋅s/m3	${\mathsf {L}}^{-3}\cdot {\mathsf {T}}\cdot {\mathsf {J}}\!\,$	svetlobna energija na enoto prostornine
svetlobni tok svetlobna moč	${\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}\!\,$, $P\!\,$, $F\!\,$	${\textstyle {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}=\!\int {\frac {\partial {\mathit {\Phi }}_{\rm {e}}(\lambda )}{\partial \lambda }}K(\lambda )\,\mathrm {d} \lambda \!\,}$	lumen (= kandela steradian)	lm (= cd⋅sr)	${\mathsf {J}}\!\,$	svetlobna energija na časovno enoto
svetilnost svetlobna jakost	$I_{\rm {v}}\!\,$	${\textstyle I_{\rm {v}}={\frac {\partial {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial {\mathit {\Omega }}}}\!\,}$	kandela (= lumen na steradian)	cd (= lm/sr)	${\mathsf {J}}\!\,$	osnovna enota SI. Svetlobni tok na enoto prostorskega kota.
svetlost	$L_{\rm {v}}\!\,$	${\textstyle L_{\rm {v}}={\frac {1}{\cos \theta }}{\frac {\partial ^{2}{\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial {\mathit {\Omega }}\,\partial S}}\!\,}$	kandela na kvadratni meter	cd/m2 (= lm/(sr⋅m2))	${\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {J}}\!\,$	svetlobni tok na enoto prostorskega kota na enoto projicirano površino vira. Kandela na kvadratni meter se zunaj SI včasih imenuje nit.
osvetljenost	$E_{\rm {v}}\!\,$	${\textstyle E_{\rm {v}}={\frac {\partial {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial S}}\!\,}$	luks (= lumen na kvadratni meter)	lx (= lm/m2)	${\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {J}}\!\,$	za osvetljenost površine. Vpadni svetlobni tok na površino.
gostota svetlobnega toka	$j_{\rm {v}}\!\,$	${\textstyle j_{\rm {v}}={\frac {\partial {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial S}}\!\,}$	lumen na kvadratni meter	lm/m2	${\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {J}}\!\,$	svetlobni tok oddan, odbit in prenešen na površino na enoto površine.
svetlobna eksitanca svetlobna emitanca	$M_{\rm {v}}\!\,$	${\textstyle M_{\rm {v}}={\frac {\partial {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial S}}\!\,}$	lumen na kvadratni meter	lm/m2	${\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {J}}\!\,$	oddani svetlobni tok s površine
osvetlitev (svetlobna) ekspozicija	$H_{\rm {v}}\!\,$	${\textstyle H_{\rm {v}}=\int \!E_{\rm {v}}(t)\,\mathrm {d} t\!\,}$	luks sekunda	lx⋅s	${\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {T}}\cdot {\mathsf {J}}\!\,$	časovno integrirana osvetljenost
svetlobni izkoristek (sevanja)	$K\!\,$	${\textstyle K(\lambda )={\frac {{\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{{\mathit {\Phi }}_{\rm {e}}}}\!\,}$	lumen na vat	lm/W	${\mathsf {L}}^{-1}\cdot {\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {T}}^{3}\cdot {\mathsf {J}}\!\,$	razmerje med svetlobnim tokom in sevalnim tokom. Znaša lahko do 683,002.
svetlobni izkoristek (vira)	$\eta \!\,$, $\eta _{\rm {v}}\!\,$, $\rho \!\,$	${\textstyle \eta ={\frac {{\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{P}}\!\,}$	lumen na vat	lm/W	${\mathsf {L}}^{-1}\cdot {\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {T}}^{3}\cdot {\mathsf {J}}\!\,$	razmerje med svetlobnim tokom in porabo energije
svetlobna učinkovitost svetlobni koeficient	$V\!\,$				1	svetlobni izkoristek, normaliziran z največjim možnim izkoristkom
Glej tudi: mednarodni sistem enot (SI) fotometrija radiometrija