Pojdi na vsebino

Sivorumena mraznica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Sivorumena mraznica
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Fungi (glive)
Oddelek: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Agaricomycetes (listarice)
Red: Agaricales (listarji)
Družina: Physalacriaceae (širokolistarke)
Rod: Armillaria (mraznice)
Vrsta:
A. mellea
Dvočlensko ime
Armillaria mellea
(Vahl) P.Kumm. (1871)
Sinonimi[1]
  • Agaricus melleus
    Vahl (1790)
  • Agaricus sulphureus
    Weinm.
  • Armillaria mellea var. glabra
    Gillet (1874)
  • Armillaria mellea var. maxima
    Barla (1887)
  • Armillaria mellea var. minor
    Barla (1887)
  • Armillaria mellea var. sulphurea
    (Weinm.) Fr. (1879)
  • Armillariella mellea
    (Vahl) P.Karst. (1881)
  • Clitocybe mellea
    (Vahl) Ricken (1915)
  • Lepiota mellea
    (Vahl) J.E.Lange (1915)

Sivorumena mraznica (znanstveno ime Armillaria mellea) je gliva iz rodu mraznic (Armillaria).

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Klobuk je gladek s premerom od 3 do 15 cm. Najprej je konveksen, s starostjo se splošči, a obdrži dvignjeno grbico na sredini. Ko je površina klobuka mokra postane lepljiva. Po navadi je medene barve, a je precej spremenljivega videza in ima včasih v bližini središča nekaj temnih radialno razporejenih dlakavih lusk.

Lističi so najprej beli, s starostjo včasih postanejo rožnato rumeni. So široki in razmaknjeni, na bet so pritrjeni pod pravim kotom.

Bet je lahko visok do 20 cm in širok do 3,5 cm. Sprva je vlaknast in čvrste gobaste konsistence, kasneje se izvotli. Je valjast in se zoži do točke na svojem dnu, kjer se zlije z beti drugih gob v šopku. Na zgornjem koncu je belkast, spodaj pa rjavkasto rumene barve, pogosto z zelo temno obarvano podlago. Na zgornjem delu beta je pritrjen širok, obstojen, koži podoben obroč. Ta ima žameten rob, na spodnji strani rumenkaste dlačice ter sega navzven kot bela tančica, ki v mladosti ščiti lističe.

Meso klobuka je belkasto, sladkastega vonja in okusa s pridihom grenkobe.[2][3]

Micelij je bioluminscenten med aktivno rastjo in se združuje v črne rizomorfe, ki se lahko širijo na velike razdalje.[4]

Razširjenost in življenjski prostor

[uredi | uredi kodo]

Je zelo pogosta goba. Raste od jeseni do zime kot zajedalec na listnatem in iglastem drevju.[5]

Mikroskopske značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Trosni prah je bel. Trosi prozorni, gladki, neamiloidni in merijo: 7-10 x 5-7 µm.[5]

Podobne vrste

[uredi | uredi kodo]
  • ostale glive iz rodu mraznic, ki so vse pogojno užitne
  • hrapavi luskinar (Pholiota squarrosa) raste v šopih na lesu, a je grenek in ima rumeno rjav trosni prah
  • obrobljena kučmica (Galerina marginata) je zelo strupena in ravno tako raste v skupinah na štorih, a nima luskic na klobuku in ima rjav trosni prah.

Strupenost

[uredi | uredi kodo]

Pogojno užitna. Zelo priljubljena goba, a je surova škodljiva. Pred uporabo jo je potrebno prekuhati in vodo odliti. Zelo primerna za vlaganje.[5]

Galerija slik

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Armillaria mellea (Vahl) P. Kumm., Der Führer in die Pilzkunde: 134, 1871«. MycoBank. International Mycological Association. Pridobljeno 10. novembra 2024.
  2. Hvass, Else; Hvass, Hans (1961). Mushrooms and Toadstools in Colour. Blandford Press. str. 110. ISBN 9780713701463.
  3. »Armillaria mellea (MushroomExpert.Com)«. www.mushroomexpert.com. Pridobljeno 11. novembra 2024.
  4. Desjardin DE, Oliveira AG, Stevani CV (2008). »Fungi bioluminescence revisited«. Photochemical & Photobiological Sciences. 7 (2): 170–82. CiteSeerX 10.1.1.1033.2156. doi:10.1039/b713328f. PMID 18264584. S2CID 10637645.
  5. 5,0 5,1 5,2 »Armillaria mellea, sivorumena mraznica - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 10. novembra 2024.