Sevansko jezero
| Sevansko jezero | |
|---|---|
 Pogled na jezero | |
 Sevansko jezero je centralno-vzhodni Armeniji | |
| Lega | province Gegharkunik |
| Koordinate | 40°19′00″N 45°21′00″E / 40.31667°N 45.35000°E |
| Glavni dotoki | 28 rek in potokov |
| Glavni odtoki | izhlapevanje: 85–90 %, reka Hrazdan 10-15 % |
| Države porečja | Armenija |
| Upravljalec | Ministrstvo za zaščito narave]] |
| Maks. dolžina | 74 km |
| Maks. širina | 32 km |
| Površina | 1238,8 km² |
| Povp. globina | 26,8 m |
| Maks. globina | 79,4 m |
| Količina vode | 33,2 km3 |
| Slanost | 0,7 %[1] |
| Gladina (n.m.) | 1900 m[2] |
| Otoki | včasih 1, sedaj polotok |
| Naselja | Gavar, Sevan, Martuni, Vardenis |
IUCN kategorija II (narodni park) | |
| Uradno ime: Sevanski narodni park | |
| Razglasitev | 14. marec 1978 |
| Uradno ime Sevansko jezero | |
| Razglasitev | 7. junij 1993 |
| ID # | 620[3] |
Sevansko jezero (armensko: Սեւանա լիճ, Sevana Lič) je največje vodno telo v Armeniji in na območju Kavkaza. Je eno največjih sladkovodnih visokogorskih (alpskih) jezer v Evraziji. Jezero leži v provinci Gegharkunik, na nadmorski višini 1900 m. Skupna površina njegovega bazena je približno 5000 km2, kar predstavlja 1/6 ozemlja Armenije. [4] Samo jezero ima površino 1242 km2, prostornino pa 32,8 km3. Napaja ga 28 rek in potokov. Reka Hrazdan odteče le 10 % dohodne vode, preostalih 90 % pa izhlapi.
Jezero zagotavlja 90 % rib in 80 % ulova rakov v Armeniji. Ima pomembno gospodarsko, kulturno in rekreacijsko vrednost. Na njegovem edinem otoku (zdaj polotoku) je srednjeveški samostan..
Sevansko jezero je bilo v sovjetskem obdobju močno izkoriščano za Araratsko planoto in za proizvodnjo hidroelektrarn. Posledično se je njegova voda znižala za 20 m, prostornina pa za več kot 40 %. Kasneje sta bila zgrajena dva predora, ki sta preusmerila vodo iz visokogorskih rek, kar je ustavilo upadanje in njegova raven je začela naraščati. Preden je človeško posredovanje dramatično spremenilo ekosistem jezera, je bilo jezero globoko 95 m, pokrivalo je območje 1416 km² (5 % celotne površine Armenije) in je imelo prostornino 58,5 km3. Jezero je na nadmorski višini 1916 m.[5]
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Znanstveno soglasje je, da beseda Sevan izvira iz urartske besede su(i)n(i)a, ki jo običajno prevajamo kot 'jezero' [6]. Izraz najdemo na klinopisnem napisu urartskega kralja Rusa I. iz 8. stoletja pred našim štetjem, ki ga najdemo v Odžaberdu na južni obali jezera [7]. Po ljudski etimologiji je Sevan bodisi kombinacija sev ('črn') + Van (t.i. jezero Van) bodisi sev ('črn') in vank ('samostan'). Ruski in evropski viri 19. in začetka 20. stoletja so jezero včasih označevali kot Sevanga ali Sevang.[8] Gre za rusificirano različico armenske sev vank ('črni samostan'). Po možnosti izhaja iz armenske fraze սա է վանքը sa ē vank'ə ('to je samostan').[9]
Od antike do srednjega veka je bil [10] Sevan večinoma znan kot morje in v armenščini imenovan Gegamovo morje (klasično armensko: ծով Գեղամայ, tsov Geghamay) [11]. V klasični antiki je bilo jezero znano kot Lihnititis (starogrško: Λυχνῖτις) [12]. Zgodovinsko gruzijsko ime jezera je Gelakuni (gruzijski prepis armenskega Gegkarkuni - გელაქუნი) [13].
Ime Gokča (turško: Gökçe [14], azerbajdžansko Göyçə, 'modra voda') [15] se je pogosto pojavljalo v ruskih in evropskih virih od 17. stoletja dalje.
Pomen
[uredi | uredi kodo]Kultura
[uredi | uredi kodo]Poleg jezera Van in jezera Urmia, Sevan velja za eno od treh velikih morij zgodovinske Armenije. Je edino znotraj meja današnje Armenije, druga dva pa v Turčiji in Iranu. Sevansko jezero velja za dragulj' Armenije in je v državi »priznano kot nacionalni zaklad« [16]. Zakon iz leta 2001 je jezero opredelil kot »strateški ekosistem, vreden svoje okoljske, gospodarske, družbene, znanstvene, kulturne, estetske, medicinske, podnebne, rekreacijske in duhovne vrednosti« [17]. Naravoslovec in popotnik Friedrich Parrot, najbolj znan po tem, da se je leta 1829 prvič povzpel na Ararat, je napisal:
- morje uživa veliko slavo zaradi svetosti z vsemi Armenci, daleč in blizu, zaradi številnih starih in zdaj delno zapuščenih verskih stavb na njegovih obalah in z vsemi ostalimi domorodci zaradi čudovitih zalog rib, od katerih je posebno cenjena lososova postrv, ki jo sušijo in prevažajo na velike razdalje za prodajo. [18]
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]Sevansko jezero je glavni vir namakalne vode in zagotavlja poceni elektriko, ribe, rekreacijo in turizem. Je zelo pomembno za armensko gospodarstvo.
Izvor
[uredi | uredi kodo]Sevansko jezero izvira iz zgodnjega kvartara, ko je nastal Paleeo-Sevan, desetkrat večji od sedanjega jezera, s pomočjo tektonskih premikov. Trenutno jezero je nastalo pred približno 25 do 30 tisoč leti.
Človeški vplivi
[uredi | uredi kodo]Izkoriščanje in zmanjšanje
[uredi | uredi kodo]Ozadje
[uredi | uredi kodo]Sevansko jezero je bilo v 19. stoletju prepoznano kot glavni potencialni vodni vir. Njegova visoka lega glede na rodovitno Araratsko planoto in omejeni viri energije so pritegnili inženirje, da so raziskovali načine uporabe jezerske vode. Armenski inženir Sukias Manasserian je v svoji knjigi leta 1910 predlagal uporabo vode za namakanje in pridobivanje elektrike. Predlagal je odtok jezera za 50 m. Veliki Sevan bi se popolnoma izsušil, medtem ko bi imel Mali Sevan površino 240 km2.
Implementacija
[uredi | uredi kodo]Manasserijev predlog so sovjetske oblasti sprejele v 1930-ih, ko je pod Stalinom država doživljala hitro industrializacijo. Dela na projektu so se začela leta 1933. Strugo reke Hrazdan so poglobili v globok izkop. Približno 40 metrov pod gladino jezera je bil zvrtan predor. Predor je bil dokončan leta 1949, nato pa se je raven jezera začela močno zniževati, s hitrostjo nad 1 meter na leto. Voda je bila uporabljena za namakanje in serijo šestih hidroelektrarn Sevan – Hrazdan. [19][20]
| Indeks | 1936 | 2000 | Zmanjšanje |
|---|---|---|---|
| Nadmorska višina, m | 191,.97 | 1896,65 | −19,32 |
| površina, km2 | 1416,2 | 1238,8 | 12,5 % |
| Srednja globina, m | 41,3 | 26,8 | 35 % |
| Največja globina, m | 98,7 | 79,7 | 19 % |
| Količina vode, km3 | 58,48 | 33,20 | 43,2 % |
Učinki
[uredi | uredi kodo]V drugi polovici 20. stoletja je bilo ekološko stanje jezera podvrženo otipljivim spremembam in obsežni degradaciji zaradi znižane gladine vode, povečane evtrofikacije in škodljivega vpliva človeške dejavnosti na biološko raznolikost jezera. Po navedbah Babayana se je gladina jezera do leta 2002 znižala za 19,88 m, prostornina pa se je zmanjšala za 43,8 % (z 58,5 na 32,9 km3). Zaradi tega se je poslabšala kakovost vode, uničeni so bili naravni habitati, kar je pomenilo izgubo biotske raznovrstnosti [19]. Vardanian je zapisal, da je padec nivoja jezera in gospodarski razvoj porečja povzročil spremembo hidrokemičnega režima jezera. Kvaliteta vode se je poslabšala, vodna motnost se je povečala. Poslabšal se je notranji obtok vodnih sestavin in kroženje spremenjenih bioloških snovi [21].
Obrat in okrevanje
[uredi | uredi kodo]Po navedbah Babayana »je do 1950-ih postalo očitno, da so ekološke in gospodarske posledice obsežnega izkoriščanja vode Sevanskega jezera preveč nezaželene, da bi se nadaljevalo na enak način.« [19]
Predor Arpa–Sevan
[uredi | uredi kodo]Leta 1964 se je začel projekt preusmeritve reke Arpo (iz rezervoarja blizu Kečuta) skozi 49 km dolg predor do jezera blizu Arcvanista.[22][23] Predor, imenovan Arpa – Sevan, je bil dokončan leta 1981. V jezero prinese do 200 milijonov kubičnih metrov vode.
Ocenjujejo, da se bo zaradi podnebnih sprememb do leta 2030 odtok reke Arpe zmanjšal za 22 %.[24]
Predor Vorotan–Arpa
[uredi | uredi kodo]Ker se vodostaj v jezeru ni tako hitro dvignil, je 20. aprila 1981 Svet ministrov Sovjetske zveze odločil za gradnjo predora Vorotan – Arpa. Ta 21,6 km dolg predor se je začel s Spandarijanskim rezervoarjem na reki Vorotan, južneje od Kečuta [25]. Zaradi konflikta v Gorskem Karabahu in potresa 1988 na severozahodu Armenije je bila gradnja ustavljena. Predor je bil odprt 26. aprila 2004 [26]. Predor Vorotan – Arpa v jezero prinese dodatnih 165 milijonov kubičnih metrov letno.
Povišanje vodostaja
[uredi | uredi kodo]Po gradnji obeh predorov se je vodostaj od sredine 2000-ih močno dvignil. Leta 2007 so poročali, da se je vodostaj v preteklih šestih letih dvignil za 2,44 metra. Oktobra 2010 je dosegel nmv 1900,04 m. Vladni odbor za Sevan napoveduje, da bo leta 2029 stopnja dosegla 1903,5 m [27].
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo].svg)
Po popisu iz leta 2011 je v provinci Gegharkunik, ki približno ustreza porečju jezera, dejansko živelo 211.828 prebivalcev. Največja naselja v provinci so: Gavar (20.765), Sevan (19.229), Martuni (12.894), Vardenis (12.685), Vardenik (9.880), Yeranos (6.119), Chambarak (5.660), Lchashen (5.054), Tsovagyugh ( 4.189).
Turizem
[uredi | uredi kodo]Plaže
[uredi | uredi kodo]Sevansko jezero ima edine plaže v Armeniji. So priljubljene med Armenci. Nudijo edinstveno doživetje v deželi, ki je celinska. Plaže ob hotelih so običajno privatizirane in so vzdolž celotne obale jezera. Najbolj priljubljen med njimi je 2,5-kilometrski odsek na severni obali, ki sega severozahodno od polotoka. Resort sestavljajo hotel Harsnaqar, Best Western Bohemian Resort in številne manjše objekte. Dejavnosti so plavanje, sončenje, smučanje, surfanje in jadranje. Tu so tudi številni kampi in prostori za piknike za dnevno uporabo. Manj razvit odsek se razteza ob vzhodni obali od Covagjugha do Šorzha, s številnimi majhnimi objekti. Hotel Avan Marak Tsapatagh, Tufenkian Heritage Hotel sta luksuzni letovišči na nerazvitem jugovzhodnem obrežju jezera v bližini Csapatagha.
Armenska vlada se je zavezala, da bo »zmanjšala naraščajočo komercializacijo počitnikovanj na jezeru, zaradi česar bo večini državljanov, ki se spopadajo z iskanjem drugih možnosti za dopustovanje v vročih armenskih poletjih, nedosegljiva« [28]. Leta 2011 je vlada ustanovila javne plaže v rekreacijskem Sevanskem narodnem parku. Prvi dve javni plaži sta bili odprti julija. Poleti 2011 je javne plaže obiskalo približno 100.000 ljudi. Na plažah je brezplačno parkirišče, otroška in športna igrišča, stranišča, postaje za medicinsko pomoč in reševalne službe. Opremljene so tudi z ležalniki. Do leta 2014 je število javnih plaž doseglo 11. Leta 2014 se je tja odpravilo približno 200.000 ljudi.[29]
-
Tufenkian Avan Marak Capatagh Hotel (Capatagh) -
Best Western Bohemian Resort -
Plaža mesta Sevan -
-
Harsnaqar Hotel Complex -
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]Najbolj znan kulturni spomenik je samostan Sevanavank na polotoku, ki je bil do sredine 20. stoletja otok. Drug viden samostan na zahodni obali je Hajravank, južneje pa v vasi Noratus pa je polje hačkarjev, pokopališče z okoli 900 hačkarjev različnih slogov. Dodatne najdemo v Nerkinu Getašenu na južni obali.
Otočki
[uredi | uredi kodo]
.jpg){kind=small}
Živalstvo
[uredi | uredi kodo]Ribe
[uredi | uredi kodo]Sevanska postrv (Salmo ischchan) je endemična vrsta jezera, vendar je ogrožena, saj so bili v jezero vneseni nekateri tekmovalci, vključno z veliko ozimico (Coregonus lavaretus) iz Ladoškega jezera, navadno zlato ribico (Carrasius auratus) in rakom (Astacus leptodactylus). Če bo sevanska postrv verjetno izumrla v svojem 'domačem' jezeru se zdi, da bo preživela v jezeru Isik Kul (Kirgizistan), kjer so jo uvedli v 1970-ih letih.
Zaradi antropogenega vpliva so se pojavile spremembe v vseh bioloških sestavnih delih jezera, vključno z bakterijami, bentosi in seveda ribami. Tako se je bentosna masa leta 1940 desetkrat povečala zaradi maloščetincev. Danes na dnu jezera prevladujejo in se množijo ostanki, bogati s kisikom.
Vrste bojak in zimskih bakhtak, sevanski endemski postrvi so že izginile. Poletni bakhtak se pojavlja redko; gegharkuni se še vedno lahko razmnožujejo po naravni poti. V 1980-ih se je količina sevanskega koghaka bistveno zmanjšala. Ugotovljeni so bili številni razlogi za to:
- Nivo vode se je znižal, dotok rek se je spremenil, postrvi pa so izgubile svoja naravna drstišča. Spremembe območij ob obali (mah, izginotje rastlin makrofitov) so negativno vplivale tudi na postrvi. Postrvi se drstijo le na določenih območjih, podzemna voda bogata s kisikom v globini 25–30 m.
- Deoksidacija dna je izjemno škodljiva za losose, ki ga uporabljajo za več kot 4 mg / l O2.
- V zadnjih 10 letih se je hitro povečal krivolov, kar je znatno zmanjšalo število rib v jezeru.
Ptice
[uredi | uredi kodo]Ptičja favna jezera in njegove okolice obsega več kot 200 vrst, od tega se 95 vrst gnezdilk [30]. Jezero je pomembno gnezdišče armenskega galeba (Larus armenicus) s približno 4000–5000 pari. Med selitvijo jezero obiskujejo številne vrste ptic, vključno ujede, kot sta močvirski lunj (Circus pygargus) in stepski orel (Aquila nipalensis), vodne ptice, kot so tatarska žvižgavka (Netta rufina) in raca kostanjevka (Aythya nyroca), medtem ko v zimskem obdobju jezero gosti drugo vrsto, kot sta tundrin labod (Cygnus columbianus) in velik ribji galeb (Larus ichthyaetus). Včasih jezero obišče zelo redka armenska selivka mala gos (Anser erythropus).
Drugo
[uredi | uredi kodo]Mufloni trpijo zaradi velikega zmanjšanja števila populacije in izgube habitata. Postrv, ki je predstavljala 30 % rib v jezeru, je praktično izginila. Drugi ogroženi obiskovalec jezera je anatolski leopard (Panthera pardus tullianus).
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ O'Sullivan, Patrick; Reynolds, C. S., ur. (2008). The Lakes Handbook: Limnology and Limnetic Ecology. John Wiley & Sons. str. 57. ISBN 9780470999264.
- ↑ »Water level of Armenia's Lake Sevan rises faster than specified law – official«. news.am. 2. marec 2013.
- ↑ »Lake Sevan«. Ramsar Convention Sites Information Service. Pridobljeno 25. aprila 2018.
- ↑ Babayan et al. 2006, str. 347.
- ↑ 5,0 5,1 Vardanian 2009, str. 78.
- ↑ Севан от урартск. суниа — «озеро» Pospelov, Evgeniy (1998). Географические названия мира [Geograficheskie Nazvaniia Mira] (Geographic names of the world) (v ruščini). Moscow. str. 160. ISBN 5-89216-029-7.
- ↑ Avetisyan 1979, str. ;86-87.
- ↑ Semenov, Petr Petrovič (1873). Geografičesko-statističeskij slovarʹ Rossijskoj Imperii: Pavasterort - Sjatra-Kasy, Volume 4 (v ruščini). Bezobrazov i komp. str. 532.
Севанга, озеро, Эриванской г-іи, Новобаязетскаго у.; см. Гокчинское.
- ↑ Ivanovsky, A. A. (1911). По Закавказью. археологические наблюдения и исследования 1893, 1894 и 1896 гг. [Through the Transcaucasia: archeological observations and studies in 1893, 1894, and 1896] (v ruščini). Moscow: Mamontov Typography. str. 30.
- ↑ Adalian, Rouben Paul (2010). Historical Dictionary of Armenia. Lanham, Maryland: Scarecrow Press. str. 540. ISBN 978-0-8108-7450-3.
- ↑ Avetisyan 1979, str. 310: "Գեղամա ծով"
- ↑ Smith, William (1854). »LYCHNI´TIS«. Dictionary of Greek and Roman Geography. London. view online
- ↑ »Gruusia / Georgian«. eki.ee. Institute of the Estonian Language.
Gelakunis ţba / გელაქუნის ტბა (Sewan) h2 AM
- ↑ Bosworth, C. E. (1986). »Arrān«. Encyclopædia Iranica.
...Lake Sevan, later Turkish Gökçe...
- ↑ Allen, William Edward David; Muratoff, Paul (1953). Caucasian Battlefields: A History of the Wars on the Turco-Caucasian Border 1828-1921. Cambridge University Press. str. 9.
...Lake Sevan (A. Sevan; T. Gök-çay; 'Blue water')...
- ↑ Babayan et al. 2006, str. 357.
- ↑ »Հայաստանի Հանրապետության օրենքը Սևանա լճի մասին [Republic of Armenia Law on Lake Sevan]«. parliament.am (v armenščini). 15. marec 2001.
- ↑ Parrot, Friedrich (2016) [1846]. Journey to Ararat. Prevod: William Desborough Cooley. Introduction by Pietro A. Shakarian. London: Gomidas Institute. str. 75. ISBN 978-1909382244.
- ↑ 19,0 19,1 19,2 Babayan et al. 2006, str. 354.
- ↑ Vardanian 2009, str. 79.
- ↑ Vardanian 2009, str. 83.
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. novembra 2021. Pridobljeno 22. novembra 2019.
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2022. Pridobljeno 22. novembra 2019.
- ↑ »Climate change impact on water resources and crop production in Armenia«. Agricultural Water Management. 161: 86–101. 1. november 2015. doi:10.1016/j.agwat.2015.07.004. ISSN 0378-3774.
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. novembra 2018. Pridobljeno 22. novembra 2019.
- ↑ Ավարտվեց «Որոտան-Արփա» թունելի շինարարությունը. Azg (v armenščini). 27. april 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. novembra 2015. Pridobljeno 7. junija 2013.
- ↑ Shoghikyan, Hovhannes (6. oktober 2010). »Սեւանա լճի մակարդակը այս տարի բարձրացել է 56 սանտիմետրով«. azatutyun.am (v armenščini). Radio Liberty.
- ↑ Chilingarian, Elina (8. julij 2011). »'Public' Beaches Available at Armenia's Lake«. azatutyun.am. Radio Liberty.
- ↑ »The holiday season opened along with the public beaches of Sevan Lake«. Public Television of Armenia. 5. julij 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. novembra 2015. Pridobljeno 22. novembra 2019.
- ↑ Aghababyan K., Khanamirian G. 2017. Baseline study of the Birds at Lake Sevan for further monitoring. Lake Sevan National Park.
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Vardanian, Trahel (2009). "The Hydro-chemical changes of Lake Sevan after the artificial lowering o the water level". In Bahadir, Ali Mufit; Duca, Gheorghe (eds.). The Role of Ecological Chemistry in Pollution Research and Sustainable Development. Springer Science & Business Media. pp. 77–84. ISBN 9789048129010.
- Babayan, Araik; Hakobyan, Susanna; Jenderedjian, Karen; Muradyan, Siranush; Voskanov, Mikhail (2006). "Lake Sevan: Experience and Lessons Learne Brief" (PDF). ilec.or.jp. International Lake Environment Committee Foundation. pp. 347–362. Archived from the original (PDF) on March 14, 2012.
- "Շրջակա միջավայրի տեղեկատվական միասնական համակարգ Սևանա լճի համար" (in Armenian). Yerevan: European Environment Agency Shared Environment Information System. 2015. Archived from the original on 12 November 2015.
- Avetisyan, Kamsar (1979). Հայրենագիտական Էտյուդներ [Notes on Armenian Studies] (in Armenian). Yerevan: Sovetakan grogh.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Lake Sevan: Experience and Lessons Learned Brief, 2006 Arhivirano 2012-03-14 na Wayback Machine. (PDF; 799 kB)
- [http://bse.sci-lib.com/article100487.html Sewansee, Velika Sovjetska enciklopedija}}
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
