Pojdi na vsebino

Sepsa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sepsa
Stekleničke z vzorci krvi
Specialnostinfektologija uredi v wikpodatkih
Simptomiremitentna vročina, mrzlica, povišana telesna temperatura uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10A40 – A41
MKB-9995.91
DiseasesDB11960
MedlinePlus000666
MeSHD018805

Sepsa je sindrom sistemskega vnetnega odziva, ki ga povzročajo patogeni mikroorganizmi in njihovi toksini v krvi in drugih tkivih ter izzivajo odziv imunskega sistema z levkocitozo ali levkopenijo ter s kliničnimi znaki, kot so hipertermija, tahikardija in tahipneja.[1] Brez ustreznega zdravljenja se lahko stopnjuje do nevarnega septičnega šoka, ki se lahko konča s smrtnim izidom.[2]

Opredelitev

[uredi | uredi kodo]

Leta 1992 so na konferenci ameriškega Združenja za intenzivno medicino sprejeli enotne definicije sindroma sistemskega vnetnega odgovora, sepse, hude sepse in septičnega šoka:[2]

  • sindrom sistemskega vnetnega odgovora (angl. Systemic Inflammatory Response Syndrome, SIRS) so opredelili s prisotnostjo vsaj dveh od naštetih sistemskih vnetnih znakov: zvišana ali znižana telesna temperatura (nad 38 °C ali pod 36 °C), povišana srčna frekvenca (več 90 utripov na minuto), pospešena frekvenca dihanja (več kot 20 vdihov na minuto ali delni tlak ogljikovega dioksida v arterijski krvi manj od 32 mmHg) in spremembe v krvni sliki (povečano število levkocitov),
  • za sepso gre, kadar sindrom sistemskega vnetnega odgovora povzroči okužba,
  • pri hudi sepsi se pojavijo simptomi in znaki motnje v delovanju posameznih organov ter znaki zmanjšane prekrvljenosti ali hipotenzija,
  • če se hudi sepsi pridruži arterijska hipotenzija, neodzivna na nadomeščanje tekočine, gre za septični šok.

Pogosto enačimo sepso z bakteriemijo, vendar je tako enačenje zavajajoče. Bakteriemija pomeni prisotnost bakterij v krvi, sepsa pa je klinično izražena bolezen.[3]

Znaki in simptomi

[uredi | uredi kodo]

Poleg simptomov, ki jo povzroča okužba sama, sepso pogosto spremljajo vročina ali znižana telesna temperatura, pospešeno dihanje (tahipneja), pospešeno bitje srca (tahikardija), zmedenost in edemi.[4] Med zgodnjimi bolezenskimi znaki se pokažejo hitro bitje srca, zmanjšana količina seča (oligurija) in povišan krvni sladkor. Značilni kasnejši znaki so zmedenost, presnovna acidoza (ki jo lahko zaradi pospešenega dihanja spremlja še respiratorna alkaloza), znižan krvni tlak, povečan minutni volumen srca ter motnje strjevanja krvi, ki lahko vodijo v odpoved različnih organov.[5]

Znatno znižanje krvnega tlaka lahko vodi v šok, ki lahko povzroči omotičnost. Pojavijo se lahko tudi nastajanje podplutb in obsežne krvavitve.[6]

Vzrok

[uredi | uredi kodo]

Sepso povzroči burni odziv imunskega sistema na okužbo z mikroorganizmom.[7][8] Povzročitelji so najpogosteje bakterije (grampozitivne in gramnegativne), redkeje glive. Gramnegativne bakterije, ki najpogosteje povzročijo sepso, so enterobakterije (npr. Escherichia coli in Klebsiella spp.), med grampozitivnimi bakterijami pa Staphylococcus aureus, koagulazno negativni stafilokok in streptokoki.[3] Glive povzročijo sepso v okoli 5 % primerov; najpogosteje jo povzročijo kvasovke iz rodu kandid.[9]

Primarni vir okužbe so običajno pljuča, trebuh in sečila.[10] V okoli 50 % primerov okužba izvira iz pljuč, v eni tretjini primerov pa izvora ne morejo opredeliti.[10]

Epidemiologija

[uredi | uredi kodo]

V zadnjih desetletjih se je pojavnost sepse podvojila, in sicer zaradi staranja prebivalstva in večjega števila kroničnih bolnikov (s sladkorno boleznijo, z rakavimi boleznimi, s končnim stadijem ledvične odpovedi, z žilnimi katetri, vsadki itd.) V ZDA opisujejo incidenco sepse na 240 primerov/100.000 prebivalcev. V Sloveniji incidenco hude sepse pri odraslih ocenjujejo na 118 primerov/100.000 prebivalcev. Smrtnost bolnikov s sepso se glede na stopnjo (sepsa, huda sepsa, septični šok) giblje med 25 in 60 %.[11]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538207/sepsa?query=sepsa&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 5. 2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 Jereb, Matjaž, Trampuž, Andrej (2003). Novosti v patogenezi in zdravljenju sepse. Zdravniški vestnik, letnik 72, številka 12, str. 675-680.
  3. ↑ 3,0 3,1 Jereb M. s sod. Sepsa. V: Tomažič J., Franc Strle. s sod. Infekcijske bolezni. Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo, Ljubljana 2014/2015: 142–146.
  4. ↑ SCCM/ESICM/ACCP/ATS/SIS; Levy, MM; Fink, MP; Marshall, JC; in sod. (april 2003). »2001 SCCM/ESICM/ACCP/ATS/SIS International Sepsis Definitions Conference« (PDF). Critical Care Medicine. 31 (4): 1250–6. doi:10.1097/01.CCM.0000050454.01978.3B. PMID 12682500. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 23. maja 2016 – prek European Society of Intensive Care Medicine (ESICM).{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  5. ↑ Felner, Kevin; Smith, Robert L. (2012). »Ch. 138: Sepsis«. V McKean, Sylvia; Ross, John J.; Dressler, Daniel D.; Brotman, Daniel J.; in sod. (ur.). Principles and Practice of Hospital Medicine. New York: McGraw-Hill. str. 1099–109. ISBN 0071603891.
  6. ↑ MedlinePlus Encyclopedia Sepsis. Pridobljeno 29. 11. 2014.
  7. ↑ Jui, Jonathan (2011). »Ch. 146: Septic Shock«. V Tintinalli, Judith E.; Stapczynski, J. Stephan; Ma, O. John; Cline, David M.; in sod. (ur.). Tintinalli's Emergency Medicine: A Comprehensive Study Guide (7th izd.). New York: McGraw-Hill. str. 1003–14. Pridobljeno 11. decembra 2012 – prek AccessMedicine.
  8. ↑ Deutschman, CS; Tracey, KJ (april 2014). »Sepsis: Current dogma and new perspectives«. Immunity. 40 (4): 463–475. doi:10.1016/j.immuni.2014.04.001. PMID 24745331.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  9. ↑ Delaloye, J; Calandra, T (Januar 2014). »Invasive candidiasis as a cause of sepsis in the critically ill patient«. Virulence. 5 (1): 161–169. doi:10.4161/viru.26187. PMC 3916370. PMID 24157707.
  10. ↑ 10,0 10,1 Munford, Robert S.; Suffredini, Anthony F. (2014). »Ch. 75: Sepsis, Severe Sepsis and Septic Shock«. V Bennett, John E.; Dolin, Raphael; Blaser, Martin J. (ur.). Mandell, Douglas, and Bennett's Principles and Practice of Infectious Diseases (8th izd.). Philadelphia: Elsevier Health Sciences. str. 914–34. ISBN 9780323263733.
  11. ↑ Müller-Premru, Manica, Beović, Bojana, Špik, Vesna (2013). Mikrobiološke preiskave v diagnostiki sepse. Zdravniški vestnik, letnik 82, številka 7/8, str. 445-451.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sepsa&oldid=6276409«