Polonij

Polonij, ₈₄Po
Polonij
Izgovarjava	IPA: [polónij]
Alotropi	α, β
Videz	srebrnkast
Masno število	[209]
Polonij v periodnem sistemu
	bizmut ← polonij → astat
Vrstno število (Z)	84
Skupina	skupina 16 (halkogeni)
Perioda	perioda 6
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f14 5d10 6s2 6p4
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 18, 6
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	254 °C
Vrelišče	962 °C
Gostota (blizu s.t.)	alfa: 9,196 g/cm3 ; beta: 9,398 g/cm3
Talilna toplota	ca, 13 kJ/mol
Izparilna toplota	102,91 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	26,4 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−2, +2, +4, +5, +6 (amfoterni oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 2,0
Ionizacijske energije	1.: 812,1 kJ/mol ; ;
Atomski polmer	empirično: 168 pm
Kovalentni polmer	140±4 pm
Van der Waalsov polmer	197 pm
	Spektralne črte polonija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	iz razpada
Kristalna struktura	kubična ; &alfa;-Po
Kristalna struktura	romboedrična ; β-Po
Temperaturni raztezek	23,5 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	20 W/(m⋅K) (?)
Električna upornost	α: 0,40 µΩ⋅m (pri 0 °C)
Magnetna ureditev	nemagnetni
Številka CAS	7440-08-6
Zgodovina
Poimenovanje	after Polonia, Latinsko ime za Poljsko, domovino Marie Curie
Odkritje	Pierre in Marie Curie (1898)
Prva izolacija	Willy Marckwald (1902)
Najpomembnejši izotopi polonija
β+	208Bi
β+	209Bi
	Kategorija: Polonij; prikaži · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie. Poimenovan je po domovini Marie Curie, Poljski. Je kovina srebrno-bele barve.

O elementu

Nahajališče

Polonij se nahaja v uranovi smolni svetlici kot radioaktiven produkt uranove razpadne verige, v torijevih in uranovih mineralih kot produkt radioaktivnega razpada.

Pridobivanje

Prvotno je bil izoliran iz uranove rude uraninit oz. uranove svetice, a je zaradi kratkih razpolovnih časov težko najti rude z večjo vsebnostjo polonija. Leta 1934 je bilo ugotovljeno, da lahko z obsevanjem bizmuta z nevtroni sprožimo jedrske reakcije, ki rezultirajo v polonijevih izotopih, kar dosežemo z uporabo namenskih reaktorjev z visokim nevtronskim fluksom. Svetovno letno proizvodnjo se ocenjuje na približno 100 gramov.

Uporaba

Uporabljajo ga predvsem v fiziki kot izvor delcev alfa, v kombinaciji z berilijem pa tudi kot nevtronski vir. ²¹⁰Po je čisti sevalec alfa, kar pomeni, da je doseg njegovega sevanja izredno majhen, vsled tega in njegovega kratkega razpolovnega časa pa se ²¹⁰Po greje, kar s pridom uporabljajo kot izvor toplote na medplanetarnih sondah.

Izotopska sestava

Vsi izotopi polonija so nestabilni, zaradi česar radioaktivno razpadajo. Znanih je 42 izotopov z razpadnimi časi od mikrosekund do več sto let.

Najpogostejši izotopi polonija
izotop	razpolovni čas (t_1/2)	razpad
²⁰⁸Po	2.898 let	α, β⁺
²⁰⁹Po	125.2 let	α, β⁺
²¹⁰Po	138.376 dni	α

Sklici

↑ Thayer, John S. (2010). »Relativistic Effects and the Chemistry of the Heavier Main Group Elements«. Relativistic Methods for Chemists. Challenges and Advances in Computational Chemistry and Physics. 10: 78. doi:10.1007/978-1-4020-9975-5_2. ISBN 978-1-4020-9974-8.
↑ Boutin, Chad. »Polonium's Most Stable Isotope Gets Revised Half-Life Measurement«. nist.gov. NIST Tech Beat. Pridobljeno 9. septembra 2014.

Zunanje povezave

http://www.chemsoc.org/viselements/pages/data/polonium_data.html

Poglejte si besedo polonij v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Polonij

Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[Thayer_p78-1] Thayer, John S. (2010). »Relativistic Effects and the Chemistry of the Heavier Main Group Elements«. Relativistic Methods for Chemists. Challenges and Advances in Computational Chemistry and Physics. 10: 78. doi:10.1007/978-1-4020-9975-5_2. ISBN 978-1-4020-9974-8.

[Po209-2] Boutin, Chad. »Polonium's Most Stable Isotope Gets Revised Half-Life Measurement«. nist.gov. NIST Tech Beat. Pridobljeno 9. septembra 2014.

[1]

[2]