Pacelli (družina)
| Pacelli | |
|---|---|
 Grb rimske plemiške rodovine Pacelli]] | |
| Država |  Vatikan  Italija |
| Današnje območje | Papeška država Kraljevina Italija |
| Mesto izvora | Italija |
| Ustanovljeno | 18. stoletje |
| Nazivi | grofi plemiči knezi papeži |
| Člani | Papež Pij XII. (1876-1958); Francesco I. Pacelli (1874-1935) |
Rodbina Pacelli izvira iz starodavne ugledne rimske družine, ki pa je pridobila plemiške naslove šele v 19. stoletju. Ime Pacelli izhaja iz latinščine oziroma italijanščine (latinsko pax = mir italijansko pace = mir) in pomeni tistega, ki ljubi oziroma ustvarja mir.
Poreklo
[uredi | uredi kodo]
Rodbina Pacelli izhaja iz Onana, trga pri Viterbu, ki je takrat stal na meji med Nadvojvodino Toskano in Papeško državo; s plemiškimi naslovi se ponašajo šele od 1853 in 1858 po določbi Pija IX.. Ko so vestno opravljali poklic pravnika, so postali plemiči od Acquapendente in Sant'Angelo in Vado, rimski plemiči, grofje 1929, in knezi. Ta naslov je prejel Carlo Pacelli (1903-1970) z motuproprijem, ki ga je podpisal italijanski kralj Viktor Emanuel III. dne 23. novembra 1941.[1]
Prednika sedanjih Pacellijevih sta Gaetano Pacelli in Maria Antonia Caterini, ki sta živela konec 18. in v začetku 19. stoletja. Njun sin Marcantonio I. Pacelli (1804-1902), rojen v Onanu, je preživljal mladost v tem srednjeveškem trgu, dokler ga ni bratranec kardinal Prospero Caterini vzel za spremljevalca 1816 v Rim k Piju VII.. Mladenič je sicer doktoriral iz kanonskega prava, vendar se je odločil za pravniški poklic pri Roti (Tribunal Rotae Romanae). Spremljal je Pija IX. na begu iz Rima v Gaeto 1848 skupaj s sinom Filipom. Postal je državni podtajnik za notranje zadeve ter eden od utemeljiteljev dnevnika L'Osservatore Romano. Pacellijevi torej še niso imeli nikakršne stopnje plemstva, ko so že vzdrževali dobre odnose s takoimenovanim črnim plemstvom, ki je ostalo zvesto papežu po zavzetju Rima 1870 od strani proticerkvenih krogov.[2]
Pridobitev plemiških naslovov
[uredi | uredi kodo]Marcantonijevemu prvorojencc, Filippu I. Pacelliju (1837-1916), ki je postal dekan članov-izvedencev Vrhovnega sodišča Svetega sedeža [3] in se je poročil z Virginijo Graziosi, so se rodili štirje otroci: Giuseppina, Francesco, Eugenio (prihodnji papež Pij XII.) in Elisabetta. Da bi nagradil njegovo zvestobo in uslužnost med begom v Gaeto, je Pij IX. zakoncema podelil prva plemiška naslova 1853 in 1858 z ustreznima nazivoma: Nobili di Acquapendente e di Sant'Angelo in Vado.[4]
Žena Francesca I. Pacellija (1874-1935) je bila Luigia Filippini Lera; rodili so se ji Carlo, Giuseppe, Marcantonio in Giulio: prvi trije so podedovali plemiški naslov. Pij XI. pa mu je za pravno-izvedenske in diplomatske zasluge pri Lateranskih sporazumih 1929 podelil dedni naslov grofa in rimskega plemiča.[5]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ C. Rendina. Le grandi famiglie di Roma. str. 190.
- ↑ A. Tornielli. Pio XII. Eugenio Pacelli. Un uomo sul trono di Pietro. str. 23.
- ↑ Vrhovno sodišče Svetega sedeža = latinsko Supremum Tribunal Signaturae Apostolicae; italijansko Supremo tribunale della Segnatura apostolica
- ↑ L. Rocha. La figlia del Papa. str. 76.
- ↑ L. Rocha. La figlia del Papa. str. 80.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Nadaljnje branje
[uredi | uredi kodo]- Teodoro Amayden, La storia delle famiglie romane, Forni, Bologna 1967.
- Margherita Marchione, Shepherd of Souls: A pictoral life of Pope Pius XII, Libreria Editrice Vaticana, Città del Vaticano 2002.
- Claudio Rendina, Le grandi famiglie di Roma, Newton & Compton, Roma 2010.
- Luís Miguel Rocha, La figlia del Papa, Newton & Compton, Roma 2014.
- Andrea Tornielli, Pio XII. Eugenio Pacelli. Un uomo sul trono di Pietro, Mondadori, Milano 2009.
- Caterini Carlo. Gens Catherina de terra Balii. Edizioni Scientifiche Calabresi.Rende 2009