Miloševičit
Videz
Miloševičit | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | VI. razred: Sulfati,kromati, molibdati in volframati |
Kemijska formula | Al2(SO4)3 |
Strunzova klasifikacija | 07.AB.05 |
Klasifikacija DANA | 28.04.05.01 |
Kristalna simetrija | trikotno romboedrična H-M simbol: (3) Prostorska skupina: R3 |
Osnovna celica | a = 8,05 Å, c = 21,19 Å; Z=6 |
Lastnosti | |
Barva | indigo, svetlo rdeča, opečnato rdeča |
Kristalni habit | zrnati skupki, stalaktitske porozne mase |
Kristalni sistem | trigonalni |
Trdota | 1,5 |
Sijaj | steklast |
Prozornost | polprozoren |
Specifična teža | 1,72 (izmerjena) |
Optične lastnosti | enoosen (+) |
Lomni količnik | nω = 1,500 nε = 1,515 |
Dvolomnost | δ = 0,015 |
Drugo | higroskopen |
Sklici | [1][2][3] |
Miloševičit je redek aluminijev sulfatni mineral s kemijsko formulo Al2(SO4)3.[2] Aluminij je pogosto zamenjan z železom. Mineral tvori fine kristale, pogosto tudi porozne mase.
Mineral so prvič odkrili in opisali leta 1913 v jami Grotta dell'Allume na otoku Vulcano v Eolskem otočju. Imenovali so ga po italijanskem mineralogu Federicu Millosevichu (1875–1942) z Univerze v Rimu.[1]
Njegova nahajališča so predvsem goreče deponije premoga, kjer je eden od glavnih mineralov v nastali sulfatni skorji. Pojavlja se tudi v vulkanskih okoljih, na primer v vulkanskih sulfatarah.[1][4] Spremljajoči minerali so samorodno žveplo, salmiak, letovicit, alunogen in busingoltit.[1]