Dobravlje, Ajdovščina
Dobravlje | |
---|---|
Koordinati: 45°53′2.63″N 13°50′49.24″E / 45.8840639°N 13.8470111°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Goriška |
Tradicionalna pokrajina | Primorska |
Občina | Ajdovščina |
Površina | |
• Skupno | 3,18 km2 |
Nadm. višina | 100 m |
Prebivalstvo (2024)[1] | |
• Skupno | 435 |
• Gostota | 140 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 |
• Poletni | UTC+2 |
Poštna številka | 5263 Dobravlje |
Zemljevidi |
Dobravlje je vas v Občini Ajdovščina. Sestavljajo jo zaselki Hrobači, Hrib, Velika vas, Vrčon konec, Pikči in Kozja Para. Naselje leži ob glavni cesti in železnici Ajdovščina - Nova Gorica. V kraju je osnovna šola (OŠ Dobravlje), ki ima za nižje razrede podružnice v Vipavskem križu, Skriljah, Vrtovinu in Črničah.
Spomeniško vrednost najvišje kategorije ima podružnična cerkev sv. Petra, ki je bila iz gotske v sedanjo zunanjo podobo predelana leta 1641 (letnica na zunanjem zidu prezbiterija. Cerkev se v urbarju goriških grofov prvič omenja leta 1523, čas nastanka pa ni znan. Posebnost sv. Petra je pozicioniranje cerkve na polju dober kilometer iz vasi. Notranjost predstavlja enovito baročno podobo s kvalitetnimi freskami in olji ljubljanskega slikarja Antona Cebeja, rojenega v Ajdovščini, ki je v drugi polovici 18. stoletja opravil obsežne poslikave v prezbiteriju in cerkveni ladji. V cerkvi je še kvaliteten križev pot neznanega avtorja in oltar sv. Petra v beneškem slogu. Po eni od domnev je svojevrstna pozicija cerkve na polju pod vasjo povezana s starim sakralnim objektom, ki na bi stal na tem mestu ob neposredni bližini nekdanje rimske ceste Aquilea - Emona. Po ljudskem izročilu pa je nastanek cerkve povezan s turškimi vpadi. Do cerkve naj bi nekoč rastel strnjen gozd.
Druga svetovna vojna
[uredi | uredi kodo]21. maja 1944 so partizani napadli nemško motorizirano kolono med Dobravljami in Cesto, uničili 8 tovornakov in se umaknili. Kot povračilni ukrep je okupator 2. junija 1944 požgal vas Cesta. Zvečer 23. aprila 1945 se je na poškodovanem mostu pod Dobravljami prevrnil avtomobil s četniškimi funkcionarji; med ubitimi je bil tudi Dimitrije Ljotić, ki so ga pozneje prepeljali v Šempeter pri Gorici in ga tam pokopali.
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]- Etnična sestava 1991:
- Slovenci: 389 (98,2 %)
- Srbi: 4 (1 %)
- Jugoslovani: 2
- Hrvati: 1