Dendrocnide moroides
| Dendrocnide moroides | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 listi
| ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Dendrocnide moroides (Wedd.) Chew[1] | ||||||||||||||
| Sinonimi[1] | ||||||||||||||
|
Dendrocnide moroides (v Avstraliji znana kot gympie-gympie) je zelnata trajnica iz družine koprivovk, ki uspeva v deževnih gozdovih Avstralije in Indonezije. Slovi po izjemno bolečem ožigu, ki naj bi bil najhujši med vsemi rastlinami.
Opis
[uredi | uredi kodo]D. moroides se košato razraste v gozdni podrasti, običajno cveti in plodi še preden zraste 3 m visoko, lahko pa doseže tudi 10 m v višino. Od sorodne vrste Dendrocnide cordifolia jo ločimo po tem, da peclji izraščajo iz spodnje strani listov, ne z roba. Steblo, veje, peclji, listi in plodovi so prekriti z žgočimi laski.[2][3]
Rastlina ima velike, enostavne srčaste liste z nazobčanim robom, dolge 12–22 cm in široke 11–18 cm. Na vsaki strani glavne žile je šest do osem parov stranskih. Pecelj je tako dolg kot sam list, z 1–2 cm dolgimi prilisti.[2][4]
Socvetja so enodomna (redko dvodomna),[5] dolga 15 cm in izraščajo iz zalistja, pogosto v parih.[4] Cvetovi so majhni, s cvetnim odevalom z manj kot 1 cm premera. Cveti vse leto, najintenzivneje poleti.[2][4]
Plodovi so drobne rožke, vraščeni v rožno do svetlovijolične kroglaste strukture, podobno kot pri murvi. Ta struktura izrašča iz peclja.[2][4] Tudi soplodja so prekrita z žgočimi laski, a so užitna, če laske odstranimo.[6][7][8][9]
Toksičnost
[uredi | uredi kodo]Ožig D. moroides je izjemno boleč in dolgotrajen, tudi do več tednov ali celo mesecev. Slovi kot najbolj strupena rastlina v Avstraliji, če ne na vsem svetu.[9][10][11] Žrtev po stiku z njo občuti takošnjo hudo pekočo bolečino na mestu dotika, ki se še ojača v naslednjih 20 do 30 minutah in lahko traja več dni, preden nekoliko popusti. V hudih primerih lahko povzroči koprivnico in zatekanje ter občutljivost bezgavk na prizadetem delu.[2][11][12] V redkih primerih je nujna hospitalizacija.[13][10][11][14]
Rastlina je namreč poraščena s krhkimi in ostrimi laski (trihomi), napolnjenimi s toksini, podobno kot pri koprivi. Ob najmanjšem dotiku se ti laski odlomijo in zarijejo v kožo, nakar se odlomi konica in toksin se sprosti v podkožje.[12][15][16][17] Ti laski lahko ostanejo v koži tudi do eno leto in izpuščajo toksine, kadar jih sproži dotik, stik z vodo ali nenadna temperaturna sprememba.[8][11][15] Fizični stik ni nujen za povzročanje bolečine; laski stalno odpadajo in jih lahko žrtev vdihne, če se dlje časa zadržuje blizu rastline, kar lahko povzroči težave z dihanjem.[9][12]
Mehanizem povzročanja tako močne bolečine intenzivno raziskujejo vse odkar so evropski raziskovalci odkrili rastlino sredi 19. stoletja.[8] Vemo, da laski vsebujejo mešanico nevrotoksinov, njegovo delovanje pa še ni povsem razjasnjeno.[12][18] V mešanici so biokemiki našli vsaj dva nova razreda peptidov, vendar nobena od spojin ni nedvoumno izpostavljena kot glavni razlog za bolečino.[9][13][17][15] Nenavadno je tudi, da je izloček izjemno obstojen, saj lahko ožgejo tudi odpadli listi na gozdnih tleh ali več desetletij stari posušeni herbarijski vzorci.[11][12][19]
Za prvo pomoč priporočajo fizično odstranjevanje laskov z voskom za depilacijo ali lepilnim trakom,[20][21] vendar to ni vedno učinkovito, saj so tako drobni, da se povsem zarijejo v kožo.[9][11]
Ekologija in razširjenost
[uredi | uredi kodo]
Vrsta uspeva v notranjosti in ob robovih deževnih gozdov od polotoka Cape York na severovzhodu Avstralije do Novega Južnega Walesa, pa tudi na indonezijskih Molukih.[2][4] Hitro kolonizira bregove vodotokov, tla okoli padlih dreves in umetne poseke, kjer je streha iz krošenj prekinjena.[10][11] Semena vzklijejo na površini. V Queenslandu je še pogosta, medtem ko proti jugu postaja vedno redkejša in je na seznamu ogroženih vrst Novega Južnega Walesa na južnem robu območja razširjenosti.[22][23]
D. moroides je gostitelj gosenic metulja vrste Idea leuconoe.[2][4] Z listi se prehranjuje še več drugih vrst žuželk in tudi rdečenogi grmičarski kenguru, ki je očitno imun na toksine. Plodove jedo različni ptiči, ki na ta način raznašajo semena.[11]
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]Tipski primerek je leta 1819 nabral Allan Cunningham v okolici reke Endeavour,[2] kot novo vrsto Laportea moroides pa ga je leta 1857 opisal Hugh Algernon Weddell v svojem delu Monographie de la Famille des Urticées, ki je izšlo v reviji Archives du Muséum d'Histoire Naturelle.[24] Wee-Lek Chew jo je leta 1966 uvrstil v rod Dendrocnide.[25][26]
Rodovno ime (Dendrocnide) je skovanka iz starogrških besed δένδρον (déndron) – »drevo« in κνίδος (knídos) – »bodeča igla«, medtem ko je vrstni pridevnik (moroides) izpeljanka iz latinskega imena za rod murv (Morus) s pripono -oides, ki pomeni »podobno kot«, kar se nanaša na podobnost soplodja plodu murve.[4][27] Celotno vrstno ime bi torej lahko dobesedno prevedli kot »bodeče drevo, podobno murvi«.[13]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 »Dendrocnide moroides«. Plants of the World Online. Royal Botanic Gardens, Kew. Pridobljeno 11. junija 2021.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 F.A.Zich; B.P.M.Hyland; T.Whiffen; R.A.Kerrigan (2020). »Dendrocnide moroides«. Australian Tropical Rainforest Plants Edition 8 (RFK8). Centre for Australian National Biodiversity Research (CANBR), Australian Government.
- ↑ Zich, F.A.; Hyland, B.P.M.; Whiffen, T.; Kerrigan, R.A. (2020). »Dendrocnide cordifolia«. Australian Tropical Rainforest Plants 8. izd. (RFK8). Centre for Australian National Biodiversity Research (CANBR), Vlada Avstralije.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 Chew, W.-L.; Kodela, P.G. »Dendrocnide moroides«. Flora of Australia. Canberra: Australian Biological Resources Study, Department of Agriculture, Water and the Environment. Pridobljeno 12. junija 2021.
- ↑ Jackes, B.R.; Hurley, M. (1997). »A new combination in Dendrocnide (Urticaceae) in north Queensland«. Austrobaileya. 5 (1): 121–123. JSTOR 41729927.
- ↑ Cooper, Wendy; Cooper, William (1994). Fruits of the Rain Forest - A Guide to Fruits in Australian Tropical Rain Forests. GEO Productions. str. 88. ISBN 0-646-19803-3.
- ↑ Low, Tim (1998). Wild Food Plants of Australia. Sydney: Angus & Robertson Publishers. str. 79. ISBN 0-207-16930-6.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 Robertson, P.A.; Macfarlane, W.V. (1957). »Pain-Producing Substances From The Stinging Bush Laportea Moroides«. Australian Journal of Experimental Biology and Medical Science. 35 (4): 381–393. doi:10.1038/icb.1957.41. PMID 13471452.
- ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 Schmitt, C.; Parola, P.; de Haro, L. (2013). »Painful Sting After Exposure to Dendrocnide sp: Two Case Reports«. Wilderness and Environmental Medicine. 24 (4): 471–473. doi:10.1016/j.wem.2013.03.021. PMID 23870765.
- ↑ 10,0 10,1 10,2 Burdon, Amanda (16. junij 2009). »Once Stung, never Forgotten«. Australian Geographic.
- ↑ 11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 11,5 11,6 11,7 Hurley, Marina (Oktober–december 2000). »Selective Stingers« (PDF). ECOS. CSIRO.
- ↑ 12,0 12,1 12,2 12,3 12,4 Hurley, M. (28. september 2018). »'The worst kind of pain you can imagine' – what it's like to be stung by a stinging tree«. The Conversation. Pridobljeno 21. novembra 2022.
- ↑ 13,0 13,1 13,2 Gilding, E.K.; Jami, S.; Deuis, J.R.; in sod. (2020). »Neurotoxic peptides from the venom of the giant Australian stinging tree«. Science Advances. 6 (38): eabb8828. Bibcode:2020SciA....6.8828G. doi:10.1126/sciadv.abb8828. PMC 7494335. PMID 32938666.
- ↑ Maor, D.; Little, M. (2017). »Skin contact with a stinging tree requiring intensive care unit admission«. Contact Dermatitis. 77 (5): 335–337. doi:10.1111/cod.12830. PMID 29063683. S2CID 3931756.
- ↑ 15,0 15,1 15,2 Vetter, I.; Gilding, E.K.; Durek, T. (16. september 2020). »Australian stinging trees inject scorpion-like venom. The pain lasts for days«. The Comversation.
- ↑ Mustafa, Adeel; Ensikat, Hans-Jurgen; Weigend, Maximilian (2018). »Stinging hair morphology and wall biomineralization across five plant families: Conserved morphology versus divergent cell wall composition«. American Journal of Botany. 105 (7): 1109–1122. doi:10.1002/ajb2.1136. PMID 30080249.
- ↑ 17,0 17,1 Heathcote, Angela (17. september 2020). »The Gympie-Gympie stinging tree contains the same toxins as that of spiders and scorpions, scientists find«. Australian Geographic.
- ↑ Hales, Lydia (6. februar 2014). »Gympie-Gympie losing its sting?«. Australian Geographic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2016.
- ↑ MacFarlane, W.V. (1963). »The Stinging Properties of Laportea«. Economic Botany. 17 (4): 303–311. doi:10.1007/BF02860137. JSTOR 4252456. S2CID 546456.
- ↑ »Stinging tree (Dendrocnide excelsa)«. Children’s Health Queensland. Queensland Government. Pridobljeno 18. junija 2021.
- ↑ »Stinging plants«. HealthDirect Australia. Vlada Avstralije. 8. julij 2020. Pridobljeno 21. novembra 2022.
- ↑ Harden, Gwen J. (2001). »Dendrocnide moroides (Wedd.) Chew – New South Wales Flora Online«. PlantNET – The Plant Information Network System. 2.0. Sydney: The Royal Botanic Gardens and Domain Trust. Arhivirano iz spletišča dne 14. oktobra 2017.
- ↑ »Gympie Stinger – profile«. Threatened Species. New South Wales: Department of Environment and Heritage. 29. avgust 2018. Pridobljeno 21. novembra 2022.
- ↑ Archives du Muséum d'Histoire Naturelle 9 (1856-57). Biodiversity Heritage Library. Zv. 9. 1856.
- ↑ The Gardens' Bulletin Singapore. Biodiversity Heritage Library. Zv. 21. 1965.
- ↑ »Dendrocnide moroides«. International Plant Names Index (IPNI) (2021). Royal Botanic Gardens, Kew. Pridobljeno 12. junija 2021.
- ↑ Cooper, Wendy; Cooper, William T. (Junij 2004). Fruits of the Australian Tropical Rainforest. Clifton Hill: Nokomis Editions. str. 547. ISBN 9780958174213.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Zemljevid znanih nahajališč, Australasian Virtual Herbarium.