Pojdi na vsebino

Cetirizin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Cetirizin
Klinični podatki
Izgovarjavacetirizín
Blagovne znamkeZyrtec, Letizen ...[1]
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa698026
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
  • AU: B2
  • ZDA: B (raziskave na živalih niso dokazale škodljivosti)
Način uporabez zaužitjem
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivostdobra absorpcija (> 70 %)[4]
Vezava na beljakovine88–96%[4]
Presnovaminimalna[2][3]
Začetek delovanja20–42 min.[3]
Razpolovni časv povprečju 8,3 h[2][3]
razpon: 6,5–10 h[5]
Čas delovanja≥ 24 h[5]
Izločanjeseč: 70–85 %[2]
blato: 10–13 %[2]
Identifikatorji
  • (±)-[2-[4-[(4-klorofenil)fenilmetil]-1- piperazinil]etoksi]ocetna kislina
Številka CAS
PubChem CID
IUPHAR/BPS
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.223.545 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC21H25ClN2O3
Mol. masa388,89 g/mol
3D model (JSmol)
  • Clc1ccc(cc1)C(c2ccccc2)N3CCN(CC3)CCOCC(=O)O
  • InChI=1S/C21H25ClN2O3/c22-19-8-6-18(7-9-19)21(17-4-2-1-3-5-17)24-12-10-23(11-13-24)14-15-27-16-20(25)26/h1-9,21H,10-16H2,(H,25,26)
  • Key:ZKLPARSLTMPFCP-UHFFFAOYSA-N

Cetirizín,[6] pod zaščitenim imenom Zyrtec in drugimi,[1] je antihistaminik druge generacije za zdravljenje senenega nahoda, dermatitisa in koprivnice.[7] Uporablja se z zaužitjem skozi usta (peroralno).[8] Učinek nastopi okoli eno uro po zaužitju in traja okoli 24 ur.[8] Učinkovitost je podobna kot pri drugih antihistaminikih, kot je difenhidramin.[8]

Pogosti neželeni učinki so zaspanost, suha usta, glavobol in bolečina v trebuhu.[8] Povzroča načeloma manjšo stopnjo zaspanosti kot antihistaminiki prve generacije[7] ter ima minimalni pomirjevalni učinek,[9] ker slabo prehaja krvno-možgansko pregrado.[6] Možna huda neželena učinka sta agresivnost in angioedem.[7] Podatki kažejo, da je uporaba med nosečnostjo varna, med dojenjem pa se uporaba ne priporoča.[10] Cetirizin deluje preko zaviranja histaminskih receptorjev tipa 1 (H1), zlasti tistih zunaj osrednjega živčevja.[8]

Patentirali so ga leta 1981, v medicini pa se je začel uporabljati leta 1987.[11] Na voljo so že tudi generična zdravila.[7]

Medicinska uporaba

[uredi | uredi kodo]

Cetirizin se uporablja za lajšanje nosnih in očesnih simptomov sezonskega (seneni nahod) in celoletnega alergijskega rinitisa ter za lajšanje simptomov kronične idiopatske urtikarije (oblika koprivnice).[12] Lajša tudi srbenje pri atopijskem dermatitisu.[13]

Neželeni učinki

[uredi | uredi kodo]

Najpogosteje poročani neželeni učinek pri uporabi cetirizina so glavobol (16 %), suha usta (5,7 %), zaspanost (5–20 %) in utrujenost (5,6 %). Hujši, a redki neželeni učinki vključujejo srčno odpoved, tahikardijo in edem.[14]

Prenehanje uporabe cetirizina po dolgotrajnejši uporabi (običajno daljši od 6 mesecev) lahko spremlja srbenje po celotnem telesu.[15][16][17]

Farmakologija

[uredi | uredi kodo]
L-stereoizomer, levocetirizin, (zgoraj) in D-stereoizomer (spodaj) cetirizina.

Farmakodinamika

[uredi | uredi kodo]

Cetirizin deluje kot visoko selektiven antagonist na histaminskih receptorjih tipa 1 (H1).[2] Antihistaminski učinek je zlasti posledica vezave levosučnega enantiomera (levocetirizin).[2] Cetirizin izkazuje več kot 600-krat večjo selektivnost za receptorje H1 kot za številne druge receptorje, kot so muskarinski, serotoninski, dopaminski in α-adrenergični receptorji.[2] Zaradi visoke selektivnosti ne izkazuje antiholinergičnih učinkov.[18][19] Izkazuje zanemarljivo inhibicijo kanalčkov hERG (IC50 > 30 µM)[20] in pri odmerkih do 60 mg/dan (šestkratni priporočeni dnevni odmerek) niso poročali o škodljivih učinkih na srce.[2].[21]

Cetirizin slabo prehaja krvno-možgansko pregrado in zato povzroča le minimalni pomirjevalni učinek v primerjavi s številnimi drugimi antihistaminiki.[9]

Farmakokinetika

[uredi | uredi kodo]

Absorpcija

[uredi | uredi kodo]

Cetirizin se po zaužitju v obliki bodisi tablet bodisi peroralne raztopine hitro in v velikem obsegu absorbira.[2] Biološka razpoložljivost cetirizina po peroralni aplikaciji je vsaj 70-odstotna, levocetirizina pa celo vsaj 85-odstotna.[4] Tmax cetirizina je okoli 1,0 h, ne glede na farmacevtsko obliko.[3] Farmakokinetika cetirizina se linerano povečuje glede na odmerek v razponu od 5 do 60 mg.[2] Po enkratnem odmerku 10 mg je Cmax 257 ng/mL , po enkratnem odmerku 20 mg pa 580 ng/mL.[3] Hrana ne vpliva na biološko razpoložljivost zdravila, vendar pa podaljša Tmax za okoli 1,7 h (torej na okoli 2,7 h) in zniža Cmax za 23 %.[2][3][22] Podobno velja za levocetirizin, pri katerem se ob zaužitju z obrokom z visoko vsebnostjo maščob Tmax podaljša za 1,25 h in Cmax zniža za okoli 36 %.[22] Ustaljene ravni v plazmi se dosežejo po treh dneh; učinkovina se ob kronični uporabi ne kopiči v organizmu.[3] Po desetdnevnem dajanju 10-mg odmerka cetirizina je povprečen Cmax 311 ng/mL.[23]

Porazdelitev

[uredi | uredi kodo]

V koncentracijah v razponu od 25 do 1,000 ng/mL je povprečna vezava cetirizina na plazemske beljakovine 93- do 96-odstotna in ni odvisna od koncentracije.[3] V drugih raziskavah so poročali o 88- do 96-odstotni vezavi na plazemske beljakovine.[4] Učinkovina se z visoko afiniteto veže na albumin, vezava na α1-kisli glikoprotein in lipoproteine doprinese le malo k skupni vezavi na plazemske beljakovine.[4] Delež nevezanega oziroma prostega levocetirizina je okoli 8 %.[4] Pravi volumen porazdelitve cetirizina ni znan, ocenjen je na 0,3 do 0,45 L/kg.[2][4] Cetirizin slabo in počasi prehaja krvno-možgansko pregrado, kar je posledica njegove kemijske zgradbe, pa tudi dejstva, da je substrat P-glikoproteina.[4]

Presnova

[uredi | uredi kodo]

Cetirizin se ne presnovi v večjem obsegu.[2] Ne presnavlja se znatno preko sistema citokroma P450.[24] Posledično ne povzroča součinkovanj, ki so zaviralci ali induktorji encima citokrom P450, kot so teofilin, eritromicin, klaritromicin, cimetidin ali alkohol.[2] Cetirizin se ne presnavlja v znatnem obsegu, zlasti ne preko sistema citokroma P450, v določeni meri pa se presnovi, in sicer po drugih presnovnih poteh (oksidacija in konjugacija).[2][3] Encimi, ki se vpletajo v presnovo cetirizina, niso bili prepoznani.[2]

Izločanje

[uredi | uredi kodo]

Cetirizin se izloča s sečem (70–85 %) in blatom (10–13 %).[2] Okoli 50 do 60 % cetirizina, izločenega s sečem, je v nespremenjeni obliki.[2][3] V seč se izloča z aktivnim transportom.[3] Razpolovna doba izločanja znaša pri zdravih posameznikih od 6,5 do 10 h; povprečna vrednost iz kliničnih raziskav je bila 8,3 h.[2][3] Učinkovina deluje vsaj 24 ur.[3] Razpolovna doba izločanja je podaljšana pri starejših (na 12 h), bolnikih z okrnjenim delovanjem jeter (na 14 h) ter pri bolnikih z ledvično okvaro (na 20 h).[3]

Kemijske lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Cetirizin jse nahaja v dveh stereoizomernih oblikah (L- in D-cetirizin). Kemijsko je L-enantiomer (levocetirizin) aktivna oblika cetirizina. Cetirizin spada v difenilmetilpiperazinsko skupino antihistaminikov. Strukturna analoga cetirizina sta ciklizin in hidroksizin.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_cetirizin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301, vpogled: 27. 10. 2019.
  2. 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 2,14 2,15 2,16 2,17 2,18 Portnoy JM, Dinakar C (2004). »Review of cetirizine hydrochloride for the treatment of allergic disorders«. Expert Opin Pharmacother. 5 (1): 125–135. doi:10.1517/14656566.5.1.125. PMID 14680442.
  3. 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 3,11 3,12 3,13 Simons FE, Simons KJ (1999). »Clinical pharmacology of new histamine H1 receptor antagonists«. Clin Pharmacokinet. 36 (5): 329–352. doi:10.2165/00003088-199936050-00003. PMID 10384858.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 Chen C (2008). »Physicochemical, pharmacological and pharmacokinetic properties of the zwitterionic antihistamines cetirizine and levocetirizine«. Curr. Med. Chem. 15 (21): 2173–2191. doi:10.2174/092986708785747625. PMID 18781943.
  5. 5,0 5,1 Simons FE (2002). »Comparative pharmacology of H1 antihistamines: clinical relevance«. Am. J. Med. 113 Suppl 9A (9): 38S–46S. doi:10.1016/s0002-9343(02)01436-5. PMID 12517581.
  6. 6,0 6,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509612/cetirizin?query=cetirizin&SearchIn=All, Slovenski medicinski slovar, vpogled: 27. 10. 2019.
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 British national formulary : BNF 76 (76 izd.). Pharmaceutical Press. 2018. str. 279. ISBN 9780857113382.
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 »Cetirizine Hydrochloride Monograph for Professionals«. Drugs.com (v angleščini). American Society of Health-System Pharmacists. Pridobljeno 3. marca 2019.
  9. 9,0 9,1 Gupta, A; Chatelain P; Massingham R; Jonsson EN; Hammarlund-Udenaes M (Februar 2006). »Brain distribution of cetirizine enantiomers: comparison of three different tissue-to-plasma partition coefficients: K(p), K(p,u), and K(p,uu)«. Drug Metab. Dispos. 34 (2): 318–23. doi:10.1124/dmd.105.007211. PMID 16303872.
  10. »Cetirizine Pregnancy and Breastfeeding Warnings«. Drugs.com (v angleščini). Pridobljeno 3. marca 2019.
  11. Fischer, Jnos; Ganellin, C. Robin (2006). Analogue-based Drug Discovery (v angleščini). John Wiley & Sons. str. 549. ISBN 9783527607495.
  12. Povzetek glavnih značilnosti zdravila Zyrtec, datum zadnje revizije besedila: 15. 4. 2019.
  13. Zuberbier T., Henz B. M. Use of cetirizine in dermatologic disorders. Ann Allergy Asthma Immunol. 1999 Nov;83(5):476-80.
  14. »Zyrtec Side Effects«. drugs.com. Drugs.com. Pridobljeno 21. avgusta 2015.
  15. Ekhart, C.; Van Der Horst, P.; Van Hunsel, F. (2016). »Unbearable Pruritus After Withdrawal of (Levo)cetirizine«. Drug Safety - Case Reports. 3 (1): 16. doi:10.1007/s40800-016-0041-9. PMC 5124431. PMID 27889900.
  16. »Cetirizine (Zyrtec) Withdrawal & Unbearable Itching«. People's Pharmacy. Pridobljeno 9. septembra 2017.
  17. »addicted to zyrtec?«. MedHelp. Pridobljeno 9. septembra 2017.
  18. Zhang L, Cheng L, Hong J (2013). »The clinical use of cetirizine in the treatment of allergic rhinitis«. Pharmacology. 92 (1–2): 14–25. doi:10.1159/000351843. PMID 23867423.
  19. Orzechowski RF, Currie DS, Valancius CA (2005). »Comparative anticholinergic activities of 10 histamine H1 receptor antagonists in two functional models«. Eur. J. Pharmacol. 506 (3): 257–64. doi:10.1016/j.ejphar.2004.11.006. PMID 15627436.
  20. Taglialatela M, Pannaccione A, Castaldo P, Giorgio G, Zhou Z, January CT, Genovese A, Marone G, Annunziato L (1998). »Molecular basis for the lack of HERG K+ channel block-related cardiotoxicity by the H1 receptor blocker cetirizine compared with other second-generation antihistamines«. Mol. Pharmacol. 54 (1): 113–21. doi:10.1124/mol.54.1.113. PMID 9658196.
  21. Hulhoven R, Rosillon D, Letiexhe M, Meeus MA, Daoust A, Stockis A (2007). »Levocetirizine does not prolong the QT/QTc interval in healthy subjects: results from a thorough QT study«. Eur. J. Clin. Pharmacol. 63 (11): 1011–7. doi:10.1007/s00228-007-0366-5. PMID 17891537. The equivalent dose of 60 mg cetirizine is also the highest dose ever administered in healthy subjects [13].
  22. 22,0 22,1 Paśko P, Rodacki T, Domagała-Rodacka R, Palimonka K, Marcinkowska M, Owczarek D (2017). »Second generation H1 – antihistamines interaction with food and alcohol-A systematic review«. Biomed. Pharmacother. 93: 27–39. doi:10.1016/j.biopha.2017.06.008. PMID 28622592.
  23. »Zyrtec prescribing information« (PDF). Maj 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. januarja 2010. Pridobljeno 19. novembra 2009.
  24. Massoud Mahmoudi (2. junij 2016). Allergy and Asthma: Practical Diagnosis and Management. Springer. str. 574–. ISBN 978-3-319-30835-7.