Cesar Sejnej
| Sejnej | |
|---|---|
 | |
| Japonski cesar | |
| Vladanje | 480–484 (tradicionalno nasledstvo) |
| Predhodnik | Jurjaku |
| Naslednik | Kenzo |
| Rojstvo | 444[1] Sakuraj[d] |
| Smrt | 484 Sakuraj[d] |
| Oče | Cesar Jurjaku |
| Mati | Kacuragi no Karahime |
Cesar Sejnej (清寧天皇 Sejnej-tenno) je 22. japonski cesar[2] v skladu s tradicionalnim nasledstvom.[3]
Njegovem vladanju ne moremo pripisati točnih datumov, a naj bi po konvencijah vladal med leti 480 in 484.[4]
Legenda
[uredi | uredi kodo]Sejnej je bil monarh iz 5. stoletja.[5] Vladavina 29. cesarja Kinmeja je prva[6], ki ji pripisujejo točne in preverljive datume.[7] Konvencionalno sprejeti datumi izhajajo iz časa cesarja Kanmuja, 50. cesarja dinastije Jamato.
Po Kodžikiju in Nihon Šokiju je bil sin cesarja Jurjakuja in njegove družice Kacuragi no Karahime. Sejnejeva sestra je bila princesa Takuhatahime. Ob rojstvu se je imenoval Širaka. Od rojstva naj bi imel bele lase.[8] Po smrti očeta je zmagal boj proti svojem bratu princu Hišikavu in nasledil očeta na prestolu.
Njegov dejanski naziv je bil verjetno Sumeramikoto ali Amenošita Širošimesu Okimi (治天下大王, "veliki kralj, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv tenno pojavi šele v času cesarja Tenmuja in cesarice Džito. Lahko da so ga nazivali z Jamato Okimi (ヤマト大王/大君, "veliki kralj Jamata"). Cesar ni imel otrok, a je posvojil dva vnuka cesarja Ričuja, princa Okeja in Vokeja za dediča.[9]
Dejansko mesto Sejnejevega groba ni znano. Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču (misasagi) v Osaki. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje Kavači no Sakado no hara no misasagi.[10]
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ https://mairi.me/-/1105896
- ↑ Imperial Household Agency (Kunaichō): 清寧天皇 (22); retrieved 2013-8-28.
- ↑ Titsingh, Isaac. (1834). Annales des empereurs du japon, pp. 28–29; Brown, Delmer M. (1979). Gukanshō, pp. 258–259; Varley, H. Paul. (1980). Jinnō Shōtōki, pp. 115–116.
- ↑ Ponsonby-Fane, Richard. (1959). The Imperial House of Japan, p. 41.
- ↑ Kelly, Charles F. "Kofun Culture," Japanese Archaeology. 27 April 2009.
- ↑ Titsingh, pp. 34–36; Brown, pp. 261–262; Varley, pp. 123–124.
- ↑ Hoye, Timothy. (1999). Japanese Politics: Fixed and Floating Worlds, p. 78; excerpt, "According to legend, the first Japanese emperor was Jinmu. Along with the next 13 emperors, Jinmu is not considered an actual, historical figure. Historically verifiable Emperors of Japan date from the early sixth century with Kinmei.
- ↑ Titsingh, p. 29; n.b., there is speculation that this unusual hair color suggests albinism.
- ↑ Aston, William. (1998). Nihongi, Vol. 1, pp. 373–377.
- ↑ Ponsonby-Fane, p. 419.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- Aston, William George. (1896). Nihongi: Chronicles of Japan od Davnih Časov na A. D. 697. London: Kegan Paul, Jarek, Trubner. OCLC 448337491
- Brown, Delmer M. in Ichirō Ishida, eds. (1979). Gukanshō: Prihodnosti in Preteklosti. Berkeley: University of California Press. ISBN 978-0-520-03460-0; OCLC 251325323
- Nippon Gakujutsu Shinkokai (1969). V Manyōshū: Nippon Gakujutsu Shinkokai Prevod Tisoč Pesmi. New York: Columbia University Press. ISBN 0-231-08620-2
- Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). Cesarski Hiši, je Japonska. Kjotski: Ponsonby Memorial Družbe. OCLC 194887
- Titsingh, Izaka. (1834). Nihon Ōdai Ichiran; ou, Annales des empereurs du Japon. Pariz: Royal Azijski Družbe, Orientalski Posodobitve Sklada Velika Britanija in Irska. OCLC 5850691
- Varley, H. Paul. (1980). Jinnō Shōtōki: Kronika Bogov in državnimi obveznicami. New York: Columbia University Press. ISBN 978-0-231-04940-5; OCLC 59145842