Baudouin I. Belgijski

Baudouin I. Belgijski
Kralj Belgijcev
Vladanje	17. julij 1951 – 31. julij 1993 (42 let)
Predhodnik	Leopold III
Naslednik	Albert II.
Rojstvo	7. september 1930({{padleft:1930|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[…] Château du Stuyvenberg
Smrt	31. julij 1993({{padleft:1993|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[…] (62 let) Motril
Zakonec	Fabiola de Mora y Aragón
Imena Baudouin Albert Charles Léopold Axel Marie Gustave de Belgique
Rodbina	Saxe-Coburg in Gotha
Oče	Leopold III.
Mati	Astrid Švedska

Baudouin I. Belgijski, belgijski kralj, * 7. september 1930, Kasteel Stuyvenberg, Laeken, Belgija, † 31. julij 1993, Montril, Španija.

16. julija 1951 je nasledil svojega nepriljubljenega očeta Leopolda III., ki je odstopil z belgijskega prestola. Leta 1960 se je poročil z doño Fabiolo de Mora y Aragón - kraljico Fabiolo Belgijsko. Par ni imel otrok.

V času njegove vladavine je nekdanja belgijska kolonija Belgijski Kongo postala neodvisna država - Demokratična republika Kongo in kralj se je osebno udeležil proslave ob tej priložnosti. Drugi dogodek, ki je zaznamoval njegovo vladavino, je povezan z njegovimi verskimi prepričanji. Kot globoko veren katolik je zavrnil sprejetje zakona, s katerim bi v Belgiji liberalizirali splav. Da bi se izognil odločanju o zakonu, je prosil belgijski parlament, naj ga začasno razglasi za nezmožnega vladanja. Parlament pod vodstvom Wilfrieda Martensa je ustregel njegovi želji 4. aprila 1990, soglasno sprejel zakon in ga naslednji dan ponovno razglasil za zmožnega vladanja.

Baudouin I. je po 42 letih na oblasti nepričakovano umrl leta 1993 zaradi zastoja srca v vili Astrida na jugu Španije. Nasledil ga je njegov mlajši brat Albert II.

Otroštvo in mladost

King Baudouin je bil najstarejši sin princa Leopolda, vojvoda Barbantskega in njegove prve žene princese Astrid Švedske. Rodil se je v gradu Stuyvenberg v Laeknu v bližini Bruslja in krščen je bil kot Baudouin Albert Charles Léopold Axel Marie Gustave (nizozemsko: Boudewijn Albert Karel Leopold Axel Marie Gustaaf). Njegova mati, kraljica Astrid, je umrla v prometni nesreči leta 1935, stara 29 letih. Njegov oče se je leta 1941 poročil z Britanko Mary Lilian Baels, ker ga je naredilo zelo nepriljubljenega.

Leta 1940, po izbruhu druge svetovne vojne, je Baudouin s sestro Josephine-Charlotte in bratom Albertom odšel v Francijo in nato v Španijo. V Belgijo so se vrnili istega leta, a so bili leta 1944 z očetom in mačeho deportirani v Nemčijo in nato v Avstrijo. Pazniki so jih poskušali zastrupiti s tabletami cianida, za katere so trdili, da so mešanica vitaminov; Leopold ne dovolil otrokom, da vzamejo tablete. Baudouina sto skupaj z bratom in sestro v času zapora poučevala njegov oče, ki ga je poučeval naravoslovne vede, in mačeha, ki ga je poučevala umetnost in literaturo. Baudouina in njegovo družino je 7. maja 1945 osvobodila vojska Združenih držav, vendar se ni vrnil v Belgijo do 22. julija 1950 zaradi političnih slabosti. Tri leta kasneje se je Baudouinova sestra poročila z bodočim luksemburškim vladarjem Jeanom Bourbon-Parmo.

Vladavina

Baudouinov oče ni bil priljubljen vladar. Del svoje nepriljubljenosti si je zaslužil s poroko s svojo ljubico in s predajo nacistični Nemčiji med drugo svetovno vojno. Dne 1. avgusta 1950 je kralj Leopold III. prosil belgijsko vlado in parlament za odobritev, da svoje kraljeve pristojnosti in dolžnosti preda svojemu sinu. Kralj Leopold III. je svojo abdikacijo podpisal 16. julija 1951 ter dan kasneje je Baudouin dal prisego, da bo spoštoval ustavo, in postal peti kralj Belgijcev.

Kot prestolonaslednik je bil Baudouin zelo zaželen samec. Med drugimi se je nekdanja španska kraljica Viktorija Evgenija Battenberška želela dogovoriti za poroko med Baudouinom in svojo 24-letno vnukinjo infanto Pilar, sestro nekdanjega španskega kralja Juana Carlosa. Baudouinu je bila bolj všeč infantina dvorjanka, 32-letna Fabiola de Mora y Aragón. Kralj Baudouin in kraljica Fabiola sta se poročila 15. decembra 1960. Kraljevi par ni imel otrok; vseh pet kraljičinih nosečnosti se je končalo s spontanim splavom, kar je kraljica Fabiola razkrila šele leta 2008.

Zaradi teh osebnih izgub in lastne religioznosti je kralj Baudouin v zgodnjih devetdesetih zavrnil podpis zakona legalizacije splava in postal prvi belgijski kralj, ki ni potrdil zakona. Vendar pa je bila belgijska vlada odločena, da sprejeme ta zakon, zato je Baudouin prosil, da ga za en dan proglasijo za nesposobnega do uzakonitve kraljevih odločitev in mu tako ni bilo treba podpisati spornega zakona. V primeru, da kralj ni bil sposoben sprejemati odločitev, je vlada prevzela vlogo predsednika države dokler ni bil odrejeno regentstvo. Ker so vsi člani vlade podpisal zakon, je Baudouina naslednji dan (5. aprila 1990) vlada ponovno proglasila za pristojnega za vladanje.

V času njegove vladavine si je belgijska kolonija Kongo izborila neodvisnost. Baudouinov prihod na prestol je prinesel stabilnost v Belgiji, ne pa harmonijo med Flamci in Valonci. Baudouin je bil zelo veren katolik. Časopisi so po njegovem prihodu na prestol poročali o kraljevih domnevnih željah po abdikaciji, vendar se je od te želje odmaknil, ko mu je bilo izrečeno, da belgijska monarhija ne bo preživela dveh abdikacij zaporedoma.

Smrt

Kralj Baudouin je umrl zaradi srčnega napada po 42. letih vladavine. Njegova smrt je prišla nepričakovano in za kraljem je jokalo veliko število Belgijcev. Spoštovanje do kralja Baudouina je izrazila britanska kraljica Elizabeta II. njena osebna prisotnost na kraljevem pogrebu. Tradicionalno se britanski monarh udeleži le pogrebov ožjih družinskih članov in predsednikov vlade, ki so umrli v času mandata. Baudouin je bil pokopan v Cerkvi Matere Božje v Laeknu. Nasledil ga je mlajši brat Albert II.

Nazivi

• 7. september 1930 - 10. februar 1934: Njegova kraljeva visokost princ Baudouin Belgijski, grof Hainautski
• 10. februar 1934 - 10. avgust 1950: Njegova kraljeva visokost vojvoda Brabantski, princ Belgije
• 10. avgust 1950 - 17. julij 1951: Njegova kraljeva visokost kraljevski princ, vojvoda Brabantski, princ Belgije
• 17. julij 1951 - 31. julij 1993: Njegovo veličanstvo kralj Belgije

Predniki

16. Leopold I. Belgijski

8. Princ Filip, grof Flandrijski

17. Luiza-Marija Orleanska

4. Albert I. Beglijski

18. Karl Anthony, princ Hohenzollernski

9. Princesa Marija Hohenzollernska-Sigmaringenska

19. Princesa Jožefina Badenska

2. Leopold III. Belgijski

20. Vojvoda Maksimilijan Jožef Bavarski

10. Vojvoda Karl-Teodor Bavarksi

21. Princesa Ludovika Bavarska

5. Vojvodinja Elizabeta Bavarska

22. Miguel I. Portugalski

11. Infanta Marija Jožefa Portugalska

23. Adelajda Löwensteinska-Wertheimska-Rosenberška

Kralj Baudouin Belgijski

24. Oskar I. Švedski

12. Oskar II. Švedski

25. Jožefina Leuchtenberška

6. Princ Karl, vojvoda Västergötlandski

26. Viljem, vojvoda Nassavski

13. Sofija Nassavska

27. Princesa Pavlina Württemberška

3. Princesa Astrid Švedska

28. Kristjan IX. Danski

14. Friderik VIII. Danski

29. Ludovika Hesse-Kassel

7. Princesa Ingeborg Danska

30. Kralj Karl XV. Švedski

15. Ludovika Švedska

31. Ludovika Nizozemska

Zunanje povezave

• Uradna biografija na straneh belgijske kraljevine