Bénévent-l'Abbaye
Bénévent-l'Abbaye | |
---|---|
46°7′4″N 1°37′44″E / 46.11778°N 1.62889°E | |
Država | Francija |
Regija | Nova Akvitanija |
Departma | Creuse |
Okrožje | Guéret |
Kanton | Bénévent-l'Abbaye |
Interkomunaliteta | Skupnost občin Bénévent-Grand-Bourg |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | André Mavigner |
Površina 1 | 11,56 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 764 |
• Gostota | 66 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 23021 /23210 |
Nadmorska višina | 402–545 m m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Bénévent-l'Abbaye (okcitansko Benavent) je naselje in občina v francoskem departmaju Creuse regije Limousin. Leta 2008 je naselje imelo 858 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kraj leži v pokrajini Marche 25 km jugozahodno od Guéreta.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Leta 1028 je kanonik Limogesa Umbert v kraju Segondelas ustanovil samostan menihov reda sv. Avguština, kmalu zatem prenešen na sedanjo lokacijo kilometer stran od prvotne. V njem so bile prvotno shranjene relikvije sv. Jerneja apostola, prinešene iz Beneventa. Po tem italijanskem kraju je samostan, leta 1459 povzdignjen v opatijo, tudi dobil ime.
Uprava
[uredi | uredi kodo]Bénévent-l'Abbaye je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Arrènes, Augères, Aulon, Azat-Châtenet, Ceyroux, Châtelus-le-Marcheix, Marsac, Mourioux-Vieilleville in Saint-Goussaud s 3.521 prebivalci.
Kanton Bénévent-l'Abbaye je sestavni del okrožja Guéret.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]Bénévent-l'Abbaye stoji ob romarski poti v Santiago de Compostelo, imenovani Via Lemovicensis.
- opatija,
- muzej Scénovision de Bénévent-l'Abbaye, predstavitev življenja na ozemlju Bénéventa konec 19. stoletja.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.