Pojdi na vsebino

Bénévent-l'Abbaye

Bénévent-l'Abbaye
Lega
Zemljevid
Bénévent-l'Abbaye se nahaja v Francija
Bénévent-l'Abbaye
Bénévent-l'Abbaye se nahaja v Nova Akvitanija
Bénévent-l'Abbaye
46°7′4″N 1°37′44″E / 46.11778°N 1.62889°E / 46.11778; 1.62889
DržavaFrancija
RegijaNova Akvitanija
DepartmaCreuse
OkrožjeGuéret
KantonBénévent-l'Abbaye
InterkomunalitetaSkupnost občin
Bénévent-Grand-Bourg
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) André Mavigner
Površina
1
11,56 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
764
 • Gostota66 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
23021 /23210
Nadmorska višina402–545 m  m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Bénévent-l'Abbaye (okcitansko Benavent) je naselje in občina v francoskem departmaju Creuse regije Limousin. Leta 2008 je naselje imelo 858 prebivalcev.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Marche 25 km jugozahodno od Guéreta.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Leta 1028 je kanonik Limogesa Umbert v kraju Segondelas ustanovil samostan menihov reda sv. Avguština, kmalu zatem prenešen na sedanjo lokacijo kilometer stran od prvotne. V njem so bile prvotno shranjene relikvije sv. Jerneja apostola, prinešene iz Beneventa. Po tem italijanskem kraju je samostan, leta 1459 povzdignjen v opatijo, tudi dobil ime.

Uprava

[uredi | uredi kodo]

Bénévent-l'Abbaye je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Arrènes, Augères, Aulon, Azat-Châtenet, Ceyroux, Châtelus-le-Marcheix, Marsac, Mourioux-Vieilleville in Saint-Goussaud s 3.521 prebivalci.

Kanton Bénévent-l'Abbaye je sestavni del okrožja Guéret.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
Opatijska cerkev

Bénévent-l'Abbaye stoji ob romarski poti v Santiago de Compostelo, imenovani Via Lemovicensis.

  • opatija,
  • muzej Scénovision de Bénévent-l'Abbaye, predstavitev življenja na ozemlju Bénéventa konec 19. stoletja.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.