Pojdi na vsebino

Aronija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Aronija je rod grmičevja, ki izvira iz vzhoda Severne Amerike ter ga sestavljajo dve, po nekaterih klasifikacijah pa tri podvrsti. Bujno rastoči grm zraste od 1 do 3 m v višino, lahko pa se ga oblikuje tudi v manjše drevo. V naravi raste aronija največkrat v vlažnih gozdovih in močvirjih. Ljudje aronijo pogosto gojijo kot okrasno rastlino. Po jedrski katastrofi v Černobilu so plodove aronije uporabljali za blaženje zdravstvenih težav od radioaktivnosti obolelih ljudi. Zaradi visoke odpornosti na mraz, saj prenese zimsko temperaturo celo do -47 °C, aronijo mnogi imenujejo tudi »Sibirska borovnica« in so jo zasadili v Rusiji, na Finskem in na Švedskem. Prav tako je rastlina odporna na sušo, škodljivce, onesnaženje in bolezni.

zreli plodovi aronije

Uporaba plodov aronije v zdravilstvu

[uredi | uredi kodo]

Plodovi aronije so bogati z vitamini C, E, B2, B6, barvili antociani, folno kislino, zavirajo procese staranja, zagotavljajo več energije, ščitijo pred negativnimi učinki prostih radikalov. Plodove lahko uživamo sveže, sušene ali predelane v marmelade. Rastlina je uvrščena med zdravilne rastline.