Antibes
Antibes | |
---|---|
43°34′48″N 7°7′23″E / 43.58000°N 7.12306°E | |
Država | Francija |
Regija | Provansa-Alpe-Azurna obala |
Departma | Alpes-Maritimes |
Okrožje | Grasse |
Kanton | Antibes-Biot Antibes-Center + Vallauris-Antibes-Zahod |
Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Sophia Antipolis |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Jean Leonetti |
Površina 1 | 26,48 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2022)[1] | 76.612 |
• Gostota | 2.900 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 06004 /06600 |
Nadmorska višina | 0–163 m (povp. 9 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Antibes (uradno Antibes Juan les pins, okcitansko/provansalsko Antíbol /Joan dei Pins) je letoviško mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-Maritimes regije Provansa-Alpe-Azurna obala, ob Sredozemskem morju. Mesto ima okoli 75.000 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Antibes leži na Azurni obali med Cannesom in Nico, na vzhodni strani polotoka Garoupe. Sestavljen je iz več četrti, od katerih pomembnejše so poleg samega središča še Cap d'Antibes, Juan-les-Pins, La Croix Rouge, La Fontonne, Les Semboules, Saint-Jean, Saint-Maymes, Nova Antipolis in Super Antibes.
Na ozemlju občine se v Sredozemsko morje izliva 21 km dolga priobalna rečica Brague.
Administracija
[uredi | uredi kodo]Antibes je sedež dveh kantonov:
- Kanton Antibes-Biot (del občine Antibes, občina Biot: 38.494 prebivalcev),
- Kanton Antibes-Center (del občine Antibes: 28.943 prebivalca).
Del ozemlja občine se nahaja v kantonu Vallauris-Antibes-Zahod s sedežem v Vallaurisu. Vsi trije kantoni so sestavni deli okrožja Grasse.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Ozemlje Antibesa so v starem veku naseljevala ligurska plemena. Starogrški Antipolis je bil ustanovljen kot kolonija Massalije v 6. stoletju pred našim štetjem nasproti mestu Nikeji, omenjen v Strabonovi Geografiji.
V rimskem času se je preimenoval v Civitas Antipolitana, leta 43 pred našim štetjem izgubil status svobodnega Marseillskega mesta in pripadel rimski provinci Galiji Narbonensis.
V 17. stoletju je mesto dobilo obzidje s trdnjavami, zgrajeno pod Vaubanom, večinoma porušeno v 60. letih 19. stoletja.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]- nekdanja katedrala Notre-Dame de la Garoupe, danes v njej poteka od januarja do marca Festival d'Art Sacré,
- župnijska cerkev s kapelo sv. Duha in Grimaldijevim stolpom, zgrajena v 12. stoletju na mestu nekdanje starokrščanske cerkve,
- grad Grimaldijev, danes Muzej Picasso, iz 15. in 16. stoletja,
- trdnjava Fort carré,
- svetilnik Garoupe.
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]- Ålborg (Jutland, Danska),
- Desenzano del Garda (Lombardija, Italija),
- Eilat (Izrael),
- Kinsale (Munster, Irska),
- Newport Beach (Kalifornija, ZDA),
- Olimpija (Grčija),
- Schwäbisch Gmünd (Baden-Württemberg, Nemčija).
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradna stran (francosko)
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.