Pojdi na vsebino

Absorpcijski koeficient

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Absórpcijski koeficiént (oznaka navadno μ ali λ in α) je snovna konstanta, ki nastopa pri absorpciji energijskega toka, ki z globino eksponentno pojema. Določen je kot recipročna vrednost tolikšne debeline absorbirajoče plasti, ki prepusti natanko 1/e vpadne gostote energijskega toka. Mednarodni sistem enot predpisuje za absorpcijski koeficient enoto m-1.

Lastnosti

[uredi | uredi kodo]

(Srednji) absorpcijski koeficient za Sončevo sevanje.

snov α
aluminij, poliran 0,20
asfalt 0,93
baker, poliran 0,18
baker, oksidiran 0,70
cinkovo belilo 0,22
list, zelen 0,71 … 0,79
marmor, bel 0,46
opeka, rdeča 0,75
skrilavec 0,88
sneg, čist 0,20 … 0,35
srebro, polirano 0,13
strešna lepenka, črna 0,82
zlato, polirano 0,29
železo, pocinkano 0,38
železo, hrapavo 0,75

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]