9K37 Buk
| 9K37 Buk | |
|---|---|
 Sistem Buk-M1-2 leta 2010 | |
| Vrsta | Sistem zračne obrambe srednjega dosega |
| Država izvora |  Sovjetska zveza  Rusija
|
| Zgodovina uporabe | |
| V uporabi | 1979– |
| Uporabniki | Rusija, glej uporabniki
|
| Vojne | |
| Zgodovina izdelave | |
| Konstruktor | Almaz-Antej |
| Leto zasnove | 1972 |
| V proizvodnji | 1975– |
| Različice | 9K37 Buk 9K37M1 Buk-M1 |
9K-37 Buk (rusko 9К-37 Бук – bukev) je sistem zračne obrambe srednjega dosega, razvit za Sovjetske in Ruske oborožene sile.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Sistem 9K-37 Buk je nasledil sistem 2K-12 Kub.[1] Njegov razvoj se je začel 17. januarja 1972.[2]
V razvoj je bilo vključenih več oblikovalskih birojev, ki so danes del koncerna Almaz-Antej – vodilni je bil Znanstveno-raziskovalni institut za izdelavo pribora V. V. Tihomirova iz Žukovskega, Raziskovalni oblikovalski biro Novator L. B. Ljuljeva iz Jekaterinburga pa je razvil izstrelke.[2]
Namen sistema Buk, je bil razviti sistem zračne obrambe srednjega dosega, ki bi presegel sistem 2K-12 Kub v vseh parametrih in njegovi oblikovalci, vključno z glavnim oblikovalcem Ardalionom Rastovom, so leta 1971 obiskali Egipt, da bi videli delovanje sistema.[3] Sistema Kub in Buk uporabljata samohodne raketomete, ki jih je razvil Ardalion Rastov in posledično vozila z raketami Buk uporabljajo lastni radar.
Različico 3S-90 Uragan (na rušilcih razreda Sarič in moderniziran sistem 3S-90M Štil-1 na fregatah razreda Burevestnik) za Sovjetsko in Rusko vojno mornarico je razvil Morski znanstvenoraziskovalni institut elektrotehnike Altair iz Moskve pod vodstvom glavnega oblikovalca G. N. Volgina.[4][5]
S sistemom 9K-37 Buk v lasti ruske vojske so 17. julija 2014 proruski separatisti med vojno v Donbasu v vzhodni Ukrajini sestelili potniško letalo Boeing 777, ki je letelo iz Amsterdama v Kuala Lumpur. Umrlo je vseh 298 ljudi na krovu.[6][7]
Uporabniki
[uredi | uredi kodo]Sistem 9K-37 Buk uporabljajo Rusija, Alžirija, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Ciper, Egipt, Gruzija, Indija, Iran, Kazahstan, Kitajska, Pakistan, Severna Koreja, Sirija, Ukrajina, Venezuela.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »What the Russian papers say«. RIA Novosti. 28. avgust 2007. Arhivirano iz spletišča dne 23. januarja 2009. Pridobljeno 18. novembra 2008.
- ↑ 2,0 2,1 »9K37 Buk (SA-11 Gadfly)«. Vestnik PVO (v ruščini). 17. november 2004. Arhivirano iz spletišča dne 19. avgusta 2008. Pridobljeno 20. avgusta 2008.
- ↑ »Chief Designer Ardalion Rastov«. milparade.udm.ru. 31. avgust 1998. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2009. Pridobljeno 23. avgusta 2008.
- ↑ »M-22 Uragan (SA-N-7 Gadfly)«. Vestnik PVO (pvo.guns.ru) (v ruščini). 17. november 2004. Arhivirano iz spletišča dne 5. novembra 2008. Pridobljeno 17. novembra 2008.
- ↑ »MH17 missile owned by Russian brigade, investigators say« (v britanski angleščini). 24. maj 2018. Pridobljeno 3. januarja 2024.
- ↑ Masters, Laura Smith-Spark,James (24. maj 2018). »Missile that downed MH17 'owned by Russian brigade'«. CNN (v angleščini). Pridobljeno 3. januarja 2024.
