Pojdi na vsebino

Dobravlje, Ajdovščina

Redakcija dne 12:46, 4. november 2024 od Upwinxp (pogovor | prispevki) (prebivalstvo 2024 AWB)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Dobravlje
Dobravlje se nahaja v Slovenija
Dobravlje
Dobravlje
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°53′2.63″N 13°50′49.24″E / 45.8840639°N 13.8470111°E / 45.8840639; 13.8470111
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaGoriška
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaAjdovščina
Površina
 • Skupno3,18 km2
Nadm. višina
100 m
Prebivalstvo
 (2024)[1]
 • Skupno435
 • Gostota140 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
5263 Dobravlje
Zemljevidi

Dobravlje je vas v Občini Ajdovščina. Sestavljajo jo zaselki Hrobači, Hrib, Velika vas, Vrčon konec, Pikči in Kozja Para. Naselje leži ob glavni cesti in železnici Ajdovščina - Nova Gorica. V kraju je osnovna šola (OŠ Dobravlje), ki ima za nižje razrede podružnice v Vipavskem križu, Skriljah, Vrtovinu in Črničah.

Spomeniško vrednost najvišje kategorije ima podružnična cerkev sv. Petra, ki je bila iz gotske v sedanjo zunanjo podobo predelana leta 1641 (letnica na zunanjem zidu prezbiterija. Cerkev se v urbarju goriških grofov prvič omenja leta 1523, čas nastanka pa ni znan. Posebnost sv. Petra je pozicioniranje cerkve na polju dober kilometer iz vasi. Notranjost predstavlja enovito baročno podobo s kvalitetnimi freskami in olji ljubljanskega slikarja Antona Cebeja, rojenega v Ajdovščini, ki je v drugi polovici 18. stoletja opravil obsežne poslikave v prezbiteriju in cerkveni ladji. V cerkvi je še kvaliteten križev pot neznanega avtorja in oltar sv. Petra v beneškem slogu. Po eni od domnev je svojevrstna pozicija cerkve na polju pod vasjo povezana s starim sakralnim objektom, ki na bi stal na tem mestu ob neposredni bližini nekdanje rimske ceste Aquilea - Emona. Po ljudskem izročilu pa je nastanek cerkve povezan s turškimi vpadi. Do cerkve naj bi nekoč rastel strnjen gozd.

Druga svetovna vojna

[uredi | uredi kodo]

21. maja 1944 so partizani napadli nemško motorizirano kolono med Dobravljami in Cesto, uničili 8 tovornakov in se umaknili. Kot povračilni ukrep je okupator 2. junija 1944 požgal vas Cesta. Zvečer 23. aprila 1945 se je na poškodovanem mostu pod Dobravljami prevrnil avtomobil s četniškimi funkcionarji; med ubitimi je bil tudi Dimitrije Ljotić, ki so ga pozneje prepeljali v Šempeter pri Gorici in ga tam pokopali.

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]

Zunanje strani

[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.