Pojdi na vsebino

1307

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Redakcija dne 11:29, 14. marec 2023 od Octopus (pogovor | prispevki) (Rojstva: slog)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1270.  1280.  1290.  - 1300. -  1310.  1320.  1330.
Leta: 1304 · 1305 · 1306 · 1307 · 1308 · 1309 · 1310
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1307 (MCCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Dogodki

[uredi | uredi kodo]

Začetek konca vitezov templarjev

[uredi | uredi kodo]
  • 13. oktober, petek[1] - Francija: aretiranih in zaprtih je na stotine templjarjev. Agenti francoskega kralja Filipa IV. ob zori odprejo zapečatena pisma z ukazom za aretacijo vseh templarjev v Franciji.[2] Kralj hkrati zapleni njihovo imetje in se s tem osvobodi dolga, ki ga je dolžan templjarjem.
"Zaslišanje" Jacquesa de Molayja, gravura iz 19. stol.
  • 24. oktober - Inkvizicijsko sodišče Pariške univerze: veliki mojster vitezov templjarjev Jacques de Molay prizna vse bizarne obtožbe, ki jih je proti redu vložil kralj Filip IV.. Prav tako pod prisilo napiše pismo, namenjeno vsem templarjem, naj priznajo obtožbe. ↓
  • 22. novemberPapež Klemen V. na podlagi tega priznanja izda ukaz za aretacijo templarjev po vsem krščanskem svetu.
  • december - Papež Klemen V. poskuša delovati na lastno pest in do zaprtega de Molayja napoti lastna zaupnika. De Molay prekliče prejšnje izjave, ki jih je izsiljene zaradi mučenja podal na inkvizicijskem sodišču. 1308

Prva vojna za škotsko neodvisnost

[uredi | uredi kodo]
  • februar - Po dveh bolečih porazih, kratkem izganstvu in še vedno v brezupni situaciji se škotski kralj Robert Bruce okrepljen z novim moštvom iz Hebridov in Irske vrne na bojišče. Manj sreče imata njegova brata Aleksander in Tomaž, ki ju, skupaj z vojaškim moštvom, na jugu Škotske ob izkrcanju prestreže Comynova stranka in ju izroči Angležem. Oba sta teden dni kasneje obglavljena.
  • marec - Bitka pri Glen Troolu: Robert Bruce s privrženci iz zasede porazi angleško izvidnico, ki je hotela Škote presenetiti. Hkrati se glavnini angleške vojske izmakne iz obroča.
  • 19. marec - Škotski general James Douglas, ki vodi svoj bataljon ločeno od kralja Roberta Brucea, uniči svoj grad skupaj z angleško posadko. Angleže preseneti med mašo na Cvetno nedeljo in jih pokolje do zadnjega.
  • 10. maj - Bitka pri Loudoun Hillu: gverilska škotska vojska pod vodstvom kralja Roberta Brucea zabeleži prvo pomembnejšo zmago nad angleško vojsko, ki jo vodi Aymer de Valence. Robert Bruce taktično izbere za bojišče močvirje in tako izniči angleško premoč.
  • 6. julij - Northumbria: angleški kralj Edvard I., ki je obolel z grižo, se že močno oslabel utabori blizu škotske meje ob vasici Burgh by Sands. ↓
  • 7. julijUmrlega angleškega kralja Edvard I. Dolgokraki nasledi sin Edvard II., ki nemudoma iz izgnanstva pokliče svojega ljubimca/prijatelja (?) Piersa Gavestona. Le-tega je kralj istega leta izgnal.
  • 4. avgust - Škotska: novi kralj Edvard II. dobi od škotskega plemstva vazalno prisego, nakar vojsko odvede proti jugu nazaj v Anglijo. 1308

Države naslednice Mongolskega cesarstva

[uredi | uredi kodo]
  • 10. februar - Kanbalik/Dadu: relativno mlad (42 let) in brez (legitimnega) potomca umre mongolski vrhovni kan in kitajski cesar dinastije Yuan Temür Kan, imenovan še kot cesar Čengzong. Po državnem udaru zmaga general Hajisan, ki prevzame imeni Külüg Khan (za Mongolski imperij) in Wuzong (za Kitajsko cesarstvo). Hajisan izhaja iz mongolskega plemena Hongirad, ki je zagotavljalo neveste kanom od Zlate horde do Kitajske, zato njegov nenadni uspeh ni presenečenje. Novi kan dobi podporo iz ostalih kanatov.
Temür Kanu je uspelo z diplomatsko popustljivostjo ponovno združiti Mongolsko cesarstvo.
  • 17. november - Sis, Ilkanat: aktualni kralj Kilikijske Armenije Leon III. in upokojeni kralj Hetum II. se hočeta pritožiti pri kanu Oldžeijtujem, da en od njegov general Bilargu uničuje armenske cerkve in na njihovih mestih gradi mošeje. Na njun nesrečo ju Bilargu prestreže na poti h kanu in umori. Armenski kronski princ Ošin, ki se nahaja v bližini nato morilca preganja. V konflikt poseže kan Oldžeijtu, ki generala Bilarguja obtoži veleizdaje in ga da usmrtiti.
  • Čagatajski kanat: umre tudi čagatajski kan Duva, ki mu je uspelo tik pred smrtjo uveljaviti polno oblast v Čagataju, kar je izrazita redkost za ta stalno razdeljen kanat. Nasledi ga sin Kundžik.
  • Zlata horda: kan Tohta aretira genovske trgovce v glavnem mestu Saraj in oblega genovsko kolonijo Kaffo na Krimu. Zavreti ali onesposobiti naj bi želel genovsko trgovino s sužnji, ki so jih izvažali v Egipt. 1308
  • Ilkanat: kan Oldžeijtu pošlje k papežu Klemenu V. ambasadorja Tommasa di Sieno za skupno koalicijo proti egiptovskim mamelukom in vrnitev Jeruzalema križarjem. Razen diplomatskega leporečja je misija neuspeh.
  • Severna Indija: afganistanski Mongoli/Moguli iz Čagatajskega kanata ponovno vpadejo v Delhijski sultanat. Ker gre bolj za plenilski pohod, so nanje delhijski mameluki dobro pripravljeni. 1308
    • Južna Indija: po drugi strani začne Delhijski sultanat pod vodstvom generala Malika Kafurja s prodorom na Dekansko planoto, kjer so vladale hindujske kraljevine. 1311
  • Papež Klemen V. je zadovoljen s poročili misijonarja Janezom iz Montecorvina, ki opravlja misijonarsko in diplomatsko delo v mongolski/kitajski prestolnici Kanbalik/Dadu[3]. Na pomoč mu pošlje še sedem frančiškanskih sobratov s pečatom novega nadškofa Kanbalika. 1308
  • Na Kitajskem ponovno postane kovan denar osnovno plačilno sredstvo in izpodrine papirnatega.

Ostalo

[uredi | uredi kodo]
  • 18. januar - Praga: nemški kralj Albert I. Habsburški krona svojega sina Rudolfa I. za češkega kralja. Kronanje je silno nepriljubljeno med češkim plemstvom, ki mlademu kralju prilepi vzdevek Kralj močnika (češ. král kaše). Poljsko plemstvo namreč izvoli svojega kandidata za češkega kralja in sicer koroškega in tirolskega vojvodo Henrika Majnhardinerja iz hiše Goriških grofov, ki je poročen z najstarejšo hčerko umrlega češkega kralja Venčeslava II.. Glede na to, da je mladi habsburški kraljevič poročen s poljsko princeso, njegov ambiciozni oče ne skriva, da bi sina instaliral še za poljskega kralja.
  • 20. marec - Berlin: združita se sosednji mesti Berlin in Cölln, ki prevzame ime prvega.
  • 12. april - Umrlega dofena Viennoisa[4] Humberta I. nasledi sin Ivan II.
  • 31. maj - Bitka pri Luckaju[5], Turingija: nemški kralj Albert I. Habsburški se vmeša tudi v spor okoli turinškega nasledstva, vendar ga protikandidat meissenški meni grof Friderik I. iz hiše Wettin prežene. Slednjemu potem ne uspe obnoviti tudi nadzora nad (svobodnimi) mesti, ki so naklonjena nemškemu kralju.
  • 4. julij - Češko plemstvo, ki mu je napovedal vojno nemški kralj Albert I. Habsburški, si oddahne, ko zaradi griže umre njegov sin in vsiljeni kralj Češke Rudolf I.. Največ koristi ima od tega koroški vojvoda Henrik Majhardiner, ki si povrne češko krono.
  • julij - Rodos: prvi uspeh vitezov hospitalcev pri osvajanju tega otoka, takrat v posesti turškega Bejlika Mentese. Hospitalci osvojijo utrdbo Feracle, ki je izhodišče za kasnejša osvajanja celega otoka. 1309
  • 5. september - Papež Klemen V. podeli hospitalcem Rodos.
  • 18. november - Altdorf, Kanton Uri, Švica: legendarni heroj Viljem Tell na ta dan s samostrelom sestreli jabolko z glave svojega sina. To dejanje naj bi bila kazen, ker se ni priklonil habsburškemu načelniku mesta. Po legendi Tellovo kljubovanje zaneti upor, kar vodi v osnovanje Švicarske konfederacije.
Viljem Tell s samostrelom. Vrednost (dragega) samostrela v primerjavi s plačilom strelca se je merila v tisočkratniku.

Rojstva

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Smrti

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Datum, ki se pogosto navezuje na nesrečo, ki naj bi jo prinašal ta dan, se pogosto navezuje na domnevne začetke tega vraževerja.
  2. Templarji so de iure pod neposredno papeževo oblastjo in zato odvezani od vseh odgovornosti do francoske krone, de facto pa je papež Klemen V. marioneta francoskega kralja. Številni templarji so opravljali uradniške službe za kralja.
  3. danes Peking, območje Prepovedanega mesta
  4. dedni naziv grofov Albona, Comtes d'Albon
  5. die Lucka, izg. Luka, manjše mesto v Turingiji
  6. Imenovan Béla V. V madžarski histografiji velja za protikralja.
  7. Zgodovina ne zapiše njegovega konca, niti konca sultanata. Dejstvo je, da po tem letu izgine iz analov kronistov.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]