Pojdi na vsebino

Anuket

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Redakcija dne 19:20, 9. januar 2022 od Romanm (pogovor | prispevki) (Ra (mitologija))
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Anuket
Boginja Anuket, upodobljena kot ženska z visoko, perjanici podobno pričesko
Ime v hieroglifih
a
n
q
t
B1
Kultno središčeElefantina, Sehel
Simbollok, puščice, gazela, nojevo pero
Osebne informacije
StaršiHnum in Satet

Anuket (grško starogrško Ανουκις Anukis) je bila staroegipčanska boginja kataraktov na Nilu in Spodnje Nubije. Častili so jo predvsem na otoku Elefantina malo pod prvim Nilovim kataraktom.[1]

Stari Egipčani so jo imenovali Anuket, Anaka[2] ali Anket,[3] kar pomeni "Tista, ki ti stiska roko" ali "Tista, ki te objema".[2] V grškem obdobju Egipta so jo preimenovali v Anukis in jo enačili s Hestijo ali Vesto.[2]

Upodabljanje

[uredi | uredi kodo]

Anuket so najpogosteje upodabljali kot žensko s pričesko iz ločja ali nojevega perja.[4] V roki je pogosto držala žezlo z ankhom na vrhu ali samo ankh. Njena sveta žival je bila gazela.[3] V Novem kraljestvu so jo upodabljali kot žensko, ki doji faraona. Kasneje je postala boginja poželenja.[3] Povezovali so jo z morskim polžem kauri, ki je podoben vagini.[3]

Zgodovina in vloga

[uredi | uredi kodo]

Prvotno je bila hčerka Raja in vedno povezana z boginjo Satet. Obe boginji so imenovali Horovo oko, tako kot boginje Bastet, Hator in Sekmet.[3] Obe sta bili povezani tudi z ureusom.[3]

Čaščenje

[uredi | uredi kodo]
Reliefi Senusreta III. in Neferhotepa I., ki na Sehelu darujeta boginji Anuket

Anuket je bila del tebanske triade, v kateri sta bila še bog Hnum in boginja Satet. Morda je bila celo Satetina sestra[4] ali mlajša žena boga Hnuma.[2][4] Njen tempelj je stal na otoku Sehel. Napisi kažejo, da je njeno svetišče ali oltar na tem mestu postavil že faraon Sobekhotep III. iz Trinajste dinastije. Mnogo kasneje ji je v obdobju Osemnajste dinastije kapelo posvetil faraon Amenhotep II.[5]

V Novem kraljestvu je Anuketin kult na Elefantini vključeval procesijo po Nilu v prvem mesecu šemuja (žetve). Napis omenja, da je bil v tem letnem času tudi praznik Hnuma in Anuket.[6]

Anouké ou Anouki (Anucè, Anucis, Istia, Estia, Vesta), N372.2, Brooklynski muzej

Anuketino praznovanje se je začelo, ko so se začele letne poplave Nila. Ljudje so v reko metali kovance, zlato, nakit, dragulje in dragocena darila, da bi se ji zahvalili za življenjsko pomembno vodo. V več delih Egipta je bilo v tem času prepovedano jesti nekatere vrste rib, ki so veljale za svete.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Hart, George (2005). The Routledge Dictionary of Egyptian Gods and Goddesses. Revised Edition. str. 28.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 EB (1878).
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Anuket. Pridobljeno 26. oktobra 2016.
  4. 4,0 4,1 4,2 Geraldine Pinch. Egyptian Mythology: A Guide to the Gods, Goddesses, and Traditions of Ancient Egypt. Oxford University Press. 2004. str. 186.
  5. Kathryn A. Bard. Encyclopedia of the archaeology of ancient Egypt. Psychology Press. 1999. str. 178.
  6. Zahi A. Hawass; Lyla Pinch Brock. Egyptology at the Dawn of the Twenty-first Century: Archaeology. American Univ in Cairo Press. 2003. str. 443.
  • Anoukis. Encyclopædia Britannica, 9th ed., Vol. II, New York: Charles Scribner's Sons, 1878, str. 90.