Pojdi na vsebino

Portugalska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Portugalska republika
República Portuguesa
Zastava Portugalske
Zastava
Grb Portugalske
Grb
Himna: A Portuguesa
Lega Portugalske (oranžno) - na Evropskem kontinentu (oker in belo) - v Evropski uniji (oker)
Lega Portugalske (oranžno)
- na Evropskem kontinentu (oker in belo)
- v Evropski uniji (oker)
Glavno mestoLizbona
38°46′N, 9°11′W
Uradni jezikiportugalščina1
Demonim(i)Portugalec, Portugalka
Vladaparlamentarna demokracija
• predsednik:
Aníbal Cavaco Silva
Pedro Passos Coelho
oblikovanje 
• neodvisnost:
24. junij 1128
• kraljestvo:
25. julij 1139
• priznano:
5. oktober 1143
• republika:
5. oktober 1910
• voda (%)
0,5
Prebivalstvo
• ocena julij 2006
10.605.870 (75.)
• popis 2001
10.148.259
BDP (ocena 2006)
• skupaj (PKM)
217,000 milijard USD (41.)
• na preb. (PKM)
22.677 USD (34.)
HDI (2006)Rast 0,904
 · 28.
Valutaevro ()2 (EUR)
Časovni pasWET3
• poletni
UTC +1 (WEST)
Klicna koda351
Internetna domena.pt4
  1. Leta 1999 (Lei n.º 7/99 de 29 de Janeiro) je bila uradno priznana še mirandeščina, ki jo govorijo v nekaterih vaseh občine Miranda do Douro.[1] Priznan je tudi portugalski znakovni jezik.
  2. pred 1999: portugalski eskudo.
  3. Azori: UTC-1; UTC poleti.
  4. Uporablja se tudi vsem državam članicam Evropske unije skupna domena .eu.

Portugalska (portugalsko República Portuguesa) je demokratična država na skrajnem jugozahodu celinske Evrope, na Iberskem polotoku. Na zahodu in jugu meji na Atlantski ocean, na severu in vzhodu pa na Španijo. Vključuje tudi tri otočja v Atlantiku: Azore (Açores) in Madeiro ter Salvages (Ilhas Selvagens), malo in nenaseljeno skupino, ki jo upravljajo z Madeire.

Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Kitajske.
Torre de Belém

V preteklih tri tisoč letih je skozi Portugalsko prešlo mnogo civilizacij. Nanjo so vplivale iberska, keltska, feničanska, kartažanska, grška, rimska, germanska in arabska kultura. Večino zgodnje zgodovine dežele razkriva že njeno ime, saj izhaja iz Portus Cale ("Lep pristan"), kot se je imenovala grška in kasneje rimska naselbina ne ozemlju današnjega mesta Porto, po katerem se imenuje. Med 15. in 16. stoletjem je bila Portugalska glavna ekonomska, politična in kulturna sila. Portugalski imperij je segal na vse celine. Po vzponu drugih kolonialnih sil, je njen pomen močno upadel.

Sodobna Portugalska ima svoje korenine med drugim v demokratičnem prevratu, ki je obračunal z diktatorsko vladavino v letih od 1926 do 1974, ter v vstopu države v Evropsko gospodarsko skupnost (danes Evropsko unijo) leta 1986. Portugalska je z družbenega in gospodarskega vidika močno napredovala zlasti v zadnjih tridesetih letih 20. stoletja.

Geografija

Celinska Portugalska se po svoji glavni reki Tejo deli na dva dela. Pokrajina na severu je v notranjem delu gorata s planotami ter se po štirih prelomnicah deli na ustrezna kmetijska področja. Ta del ima hladnejše in deževnejše podnebje. Na jugu je vse do pokrajine Algarve dežela pretežno ravninska z nekoliko toplejšimi in bolj suhimi razmerami.

Poleg Teja so glavne reke Douro, Minho in Guadiana. Vse izvirajo v Španiji. Še ena reka, Mondego, izvira v gorovju Serra da Estrela z najvišjim vrhom, ki sega 1993 metrov nad morjem.

Azorski otoki in Madeira pripadajo srednjeatlantskemu grebenu. Na otoku Pico se v nebo vzpenja najvišji vrh države, ugasli vulkan Mount Pico (2351 metrov).

Portugalska ima dolgo obalo s čudovitimi plažami, in sicer 943 km ob kontinentalnem delu državem 667 km na Azorih, 205 km na Madeiri in Rešilnih otokih. Pomembna značilnost je delta Ria de Aveiro s 45 km dolžine in do 11 km širine, bogata z ribami in morskimi ptiči.

Ekonomija

Menjavo kovancev nacionalne valute v evre je prva ukinila Portugalska, leto po uvedbi evra ali natančneje 31. decembra 2002. S tem dnem je kovancem portugalskega escuda prenehala vsakršna monetarna vrednost, rok za zamenjavo bankovcev pa se izteče šele leta 2022.

Viri in opombe

  1. The Euromosaic study, Mirandese in Portugal, europa.eu - spletna stran Evropske komisije, pridobljeno januarja 2007.

Zunanje povezave

Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA