Krup: Razlika med redakcijama
m slog |
m pravopis |
||
| Vrstica 37: | Vrstica 37: | ||
===Oblike bakterijskega izvora=== |
===Oblike bakterijskega izvora=== |
||
Krup bakterijskega izvora lahko razdelimo v davico grla, bakterijski traheitis, laringotraheobronhitis in laringotraheobronhopneumonitis.<ref name="Cherry08_NEJM"/> Vzrok za davico grla je ''[[Corynebacterium diphtheriae]]'' |
Krup bakterijskega izvora lahko razdelimo v davico grla, bakterijski traheitis, laringotraheobronhitis in laringotraheobronhopneumonitis.<ref name="Cherry08_NEJM"/> Vzrok za davico grla je ''[[Corynebacterium diphtheriae]]'', bakterijski traheitis, laringotraheobronhitis in laringotraheobronhopneumonitis pa so običajno posledica primarne virusne okužbe, ki se ji pridruži sekundarna naselitev bakterij. Najpogosteje so vpletene bakterije ''[[Staphylococcus aureus]]'', ''[[Streptococcus pneumoniae]]'', ''[[Hemophilus influenzae]]'' in '' [[Moraxella catarrhalis]]''.<ref name="Cherry08_NEJM"/> |
||
== Patofiziologija == |
== Patofiziologija == |
||
| Vrstica 113: | Vrstica 113: | ||
== Preprečevanje == |
== Preprečevanje == |
||
Krup so v številnih primerih preprečili s [[cepljenje]] proti |
Krup so v številnih primerih preprečili s [[cepljenje]] proti [[gripa|gripi]] in [[davica|davici]]. Nekoč je krup vodil do difteroidnih obolenj, vendar je zaradi cepljenja proti davici v razvitem svetu do njega redko pride.<ref name="Cherry08_NEJM"/> |
||
==Zdravljenje== |
==Zdravljenje== |
||
Otroci s krupom morajo na splošno kolikor je to mogoče mirovati.<ref name=PedN09/> Steroide se daje rutinsko, |
Otroci s krupom morajo na splošno kolikor je to mogoče mirovati.<ref name=PedN09/> Steroide se daje rutinsko, v hudih primerih se uporablja [[adrenalin]].<ref name=PedN09/> Otrokom, katerih [[nasičenost s kisikom]] je pod 92 %, naj bi dobivali kisika,<ref name="Cherry08_NEJM"/> bolnike s hudim krupom pa je treba sprejeti v bolnišnico na opazovanje.<ref name=Alberta07/> Če je potreben kisik, se priporoča dajanje »na pripih« (tj. z virom kisika blizu otrokovega obraza), kar je za bolnika manj vznemirjujoče kot pa [[maska za kisik|maska]].<ref name="Cherry08_NEJM"/> [[Endotrahealna intubacija]] je potrebna samo pri 0,2 % zdravljenih oseb.<ref name=Peds99>{{cite journal | author = Klassen TP | title = Croup. A current perspective | journal = Pediatr. Clin. North Am. | volume = 46 | issue = 6 | pages = 1167–78 | year = 1999 | month = December | pmid = 10629679 | doi = 10.1016/S0031-3955(05)70180-2 }}</ref> |
||
===Steroidi=== |
===Steroidi=== |
||
[[Kortikosteroidi]], kot so [[deksametazon]] in [[budezonid]], so |
[[Kortikosteroidi]], kot so [[deksametazon]] in [[budezonid]], so pri otrocih izboljšali potek bolezni pri vseh stopnjah krupa.<ref name=Cochrane11>{{cite journal | author = Russell KF, Liang Y, O'Gorman K, Johnson DW, Klassen TP | title = Glucocorticoids for croup | journal = Cochrane Database Syst Rev | volume = 1 | issue = 1 | pages = CD001955 | year = 2011 | pmid = 21249651 | doi = 10.1002/14651858.CD001955.pub3 }}</ref> Do opaznega izboljšanja pride že šest ur po dajanju.<ref name=Cochrane11/> Zdravila so učinkovita, če se jih daje peroralno, [[parenteralno]], ali z inhalacijo, pri čemer ima peroralna metoda prednost.<ref name=PedN09/> Ponavadi je potreben samo enkratni odmerek, za katerega na splošno velja, da je precej varen.<ref name=PedN09/> Odmerki deksametazona 0,15, 0,3 in 0,6 mg / kg so, kot se zdi, vsi enako uspešni.<ref>{{cite journal | author = Port C | title = Towards evidence based emergency medicine: best BETs from the Manchester Royal Infirmary. BET 4. Dose of dexamethasone in croup | journal = Emerg Med J | volume = 26 | issue = 4 | pages = 291–2 | year = 2009 | month = April | pmid = 19307398 | doi = 10.1136/emj.2009.072090 }}</ref> |
||
===Epinefrin=== |
===Epinefrin=== |
||
| Vrstica 131: | Vrstica 131: | ||
==Epidemiologija== |
==Epidemiologija== |
||
Za krupom zboli približno 15% otrok, najpogosteje pri starosti od 6 mesecev do 5-6 let |
Za krupom zboli približno 15% otrok, najpogosteje pri starosti od 6 mesecev do 5-6 let,<ref name="Cherry08_NEJM"/><ref name=PedN09/> kar pri tej starostni skupini pomeni približno 5% sprejemov v bolnišnice.<ref name=Croup09/> V redkih primerih se lahko pojavi pri otrocih, ki so mlajši kot tri mesece ali pa starejši kot 15 let.<ref name=Croup09/>Moški spol prizadene 50% pogosteje kot so ženski in in [[razširjenost]] je večja jeseni.<ref name="Cherry08_NEJM"/> |
||
==Zgodovina== |
==Zgodovina== |
||
Izvor imena bolezni je glagol ''croup'' ([[Zgodnja moderna angleščina]]), katerega pomen je »hripavo kričati«; bolezen so tako začeti imenovati na Škotskem v 18. stoletju |
Izvor imena bolezni je glagol ''croup'' ([[Zgodnja moderna angleščina]]), katerega pomen je »hripavo kričati«; bolezen so tako začeti imenovati na Škotskem v 18. stoletju.<ref>{{navedi enciklopedijo|encyclopedia=Online Etymological Dictionary|url=http://www.etymonline.com/index.php?term=croup|title=croup|accessdate=2010-09-13}}</ref> Davični krup so poznali že za časa [[Homer]]ja ([[antična Grčija]]) in šele leta 1826 je [[Pierre Bretonneau|Bretonneau]] uspel dokazati razlike med virusnim krupom in krupom zaradi [[davica|davice]].<ref name=history>{{cite book |author=Feigin, Ralph D. |title=Textbook of pediatric infectious diseases |publisher=Saunders |location=Philadelphia |year=2004 |page=252 |isbn=0-7216-9329-6 |oclc= |doi= |accessdate=}}</ref> Francozi so virusni krup imenovali »faux-croup« - tj. lažen krup - , ker so kot »krup« razumeli bolezen, ki jo povzroča bakterija davice.<ref name=Hist2001/> Učinkovito [[cepljenje]], ki se je začelo uporabljati kasneje, je imelo za posledico, da je krup zaradi davice postal skorajda neznan. |
||
==Sklici in opombe== |
==Sklici in opombe== |
||
Redakcija: 07:24, 7. oktober 2013
| Krup | |
|---|---|
 | |
| Značilen zvonik v rentgenskem posnetku vratu pri otroku s krupom | |
| Specialnost | pulmologija, pediatrija  |
| Simptomi | kašelj, hoarseness, siganje |
| Klasifikacija in zunanji viri | |
| MKB-10 | J05.0 |
| MKB-9 | 464.4 |
| DiseasesDB | 13233 |
| MedlinePlus | 000959 |
| eMedicine | ped/510 emerg/370 radio/199 |
| MeSH | D003440 |
Krup ali laringotraheobronhitis je bolezen dihal, ki jo običajno sproži akutna virusna okužba zgornjih dihal. Posledica okužbe je oteklina grla, ki moti normalno dihanje, čemur sledijo klasični simpomi – lajajoč kašelj, stridor, in hripavost. Simptomi so lahko blagi, zmerni ali hudi in pogosto se poslabšajo ponoči. Bolezen se pogosto zdravi z enkratnim peroralnim odmerkom kortikosteroidov. Občasno, pri hujših primerih, se daje adrenalin. Hospitalizacija je redko potrebna.
Krup se diagnosticira na osnovi kliničnih znakov. Zdravnik najprej izkjučuje hujše vzroke (npr. epiglotitis ali tujek v dihalih). Nadaljnje preiskave, kot so preiskave krvi, rentgensko slikanje in bakterijske kulture, navadno niso potrebne. Gre za relativno pogosto stanje, ki prej ali slej, najpogosteje pri starosti od 6 mesecev do 5-6 let, prizadene približno 15 % otrok. Bolezen se pri najstnikih in odraslih skoraj ne pojavlja. Prej je do bolezni prišlo predvsem zaradi davice, v zahodnem svetu pa ima sedaj ta vzrok zaradi cepljenja, in izboljšane higiene in življenjskega standarda predvsem zgodovinski pomen.
Znaki in simptomi
Za krup so značilni lajajoč kašelj, stridor, hripavost in težave pri dihanju, ki se navadno poslabšajo ponoči.[1] »Lajajoč« kašelj pogosto opisujejo kot glasove, ki jih je slišati pri tjulnjih ali morskih levih.[2] Vznemirjenost ali jok stridor poslabšujeta. Če se stridor zazna med mirovanjem, gre lahko za kritično zoženje dihalnih poti. Če se krup poslabša, se stridor lahko občutno zmanjša.[1]
Drugi simptomi so med drugim vročina, nahod (simptomi značilni za prehlad) in spust prsne stene.[1][3] Slinjenje ali zelo bolan videz sta znak kakšne druge bolezni.[3]
Vzrok
Vzrok krupa v ožjem pomenu je navadno virusna okužba.[1][4] Drugi uporabljajo izraz širše, tako da vključuje akuten laringotraheitis, krup s krči, davico grla, bakterijski traheitis, laringotraheobronhitis in laringotraheobronhopneumonitis. Vzrok za prvi dve obliki bolezni so virusi, patološko gre za lažja obolenja, ostale štiri imajo bakterijski vzrok in so ponavadi resnejše.[2]
Oblike virusnega izvora
Virusni krup ali akutni laringotraheitis povzroča v 75 % primerov virus parainfluence, predvsem tipa 1 in 2.[5] Druge virusne etiologije so med drugim gripa A in B, ošpice, adenovirus in respiratorni sincicijski virus (RSV).[2] Krup s krči povzroča ista skupina virusov kot akutni laringotraheitis, vendar brez običajnih znakov okužbe (kot so zvišana telesna temperatura, vneto grlo in povečano število belih krvnih celic).[2] Zdravljenje in odziv na zdravljenje sta tudi podobna.[5]
Oblike bakterijskega izvora
Krup bakterijskega izvora lahko razdelimo v davico grla, bakterijski traheitis, laringotraheobronhitis in laringotraheobronhopneumonitis.[2] Vzrok za davico grla je Corynebacterium diphtheriae, bakterijski traheitis, laringotraheobronhitis in laringotraheobronhopneumonitis pa so običajno posledica primarne virusne okužbe, ki se ji pridruži sekundarna naselitev bakterij. Najpogosteje so vpletene bakterije Staphylococcus aureus, Streptococcus pneumoniae, Hemophilus influenzae in Moraxella catarrhalis.[2]
Patofiziologija
Pri virusni okužb kot vzroku za krup pride zaradi infiltracije belih krvničk (to so predvsem histiociti, limfociti, plazemske celice in nevtrofilci) do zatekanja grla , sapnika, in povečanih bronhijev.[4][2] Otekanje povzroča zapore dihalnih poti in v bolj izraženih primerih vodi do bistveno povečanega napora pri dihanju in značilno turbulentnega, glasnega pretoka zraka, ki ga poznamo kot stridor.[4]
Diagnoza
| Znak | Število točk za simptom | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| 0 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | |
| Prsna stena zamik |
Ga ni | Blag | Zmeren | Resen | ||
| Stridor | Ga ni | Pri nemiru | V mirovanju | |||
| Cianoza | Je ni | Pri nemiru | V mirovanju | |||
| Zavest | Normalna | Zmedena | ||||
| Prehod zraka | Normalen | Znižan | Občutno znižan | |||
Krup je klinična diagnoza.[4] Prvi korak je izključiti druge vzroke za motnje zgornjih dihal, zlasti epiglotitis, tujek v dihalnih poteh, subglotalna stenoza, angioedem, retrofaringealni absces in bakterijski traheitisom.[2][4]
Frontalnega rentgena vratu se običajno ne dela,[4] če pa se ga opravi, lahko pokaže značilno zoženje sapnika, ki ga zaradi subglotalne stenoze, ki po obliki spominja na cerkveni zvonik. Značilni zvonik podpira diagnozo, vendar je pri polovici primerov odsoten.[3]
Druge preiskave (na primer krvni test ih in virusno kultura) se odsvetuje, saj lahko povzročijo nepotrebno vznemirjenje in tako dodatno obremenijo ogrožene dihalne poti.[4] Virusne kulture, ki se jih dobi z nazofaringealno aspiracijo, lahko sicer pomagajo točno potrditi vzrok, vendar so običajno omejene na raziskovalna okolja.[1] Bakterijsko obliko okužbe je treba upoštevati, če standardno zdravljenje stanja ne izboljša, pri čemer so lahko indicirane dodatne preiskave.[2]
Resnost
Najpogosteje uporabljani sistem za razvrščanje resnosti krupa je skor po Westleyu. Uporablja se predvsem za raziskovalne namene, ne pa v klinični praksi.[2]Gre za vsoto točk, dodeljenih za pet dejavnikov: stopnjo zavesti, cianozo, stridor, vstop zraka in retrakcije.[2] Točke za vsak dejavnik se vrednoti po tabeli na desni, končni rezultat pa je 0-17.[6]
- Skor ≤ 2 kaže na blag krup. Značilen lajajoč kašelj in hripavost sta lahko prisotna, vendar stridorja v mirovanju ni opaziti.[5]
- Rezultat 3-5 se ocenjuje kot zmeren krup. Stridor je zlahka slišati, opaziti je tudi nekaj drugih simptomov.[5]
- Vsota 6-11 pomeni resen krup. Stridor je v tem primeru očiten, opaziti je tudi zamik prsne stene.[5]
- Vsota ≥ 12 indicira grozečo odpoved dihal. Lajajoč kašelj in stridor na tej stopnji lahko da nista več značilna [5]
85% otrok, ki končajo na urgenci, imajo blago obliko bolezni, resen krup se pojavlja redko (<1%).[5]
Preprečevanje
Krup so v številnih primerih preprečili s cepljenje proti gripi in davici. Nekoč je krup vodil do difteroidnih obolenj, vendar je zaradi cepljenja proti davici v razvitem svetu do njega redko pride.[2]
Zdravljenje
Otroci s krupom morajo na splošno kolikor je to mogoče mirovati.[4] Steroide se daje rutinsko, v hudih primerih se uporablja adrenalin.[4] Otrokom, katerih nasičenost s kisikom je pod 92 %, naj bi dobivali kisika,[2] bolnike s hudim krupom pa je treba sprejeti v bolnišnico na opazovanje.[3] Če je potreben kisik, se priporoča dajanje »na pripih« (tj. z virom kisika blizu otrokovega obraza), kar je za bolnika manj vznemirjujoče kot pa maska.[2] Endotrahealna intubacija je potrebna samo pri 0,2 % zdravljenih oseb.[6]
Steroidi
Kortikosteroidi, kot so deksametazon in budezonid, so pri otrocih izboljšali potek bolezni pri vseh stopnjah krupa.[7] Do opaznega izboljšanja pride že šest ur po dajanju.[7] Zdravila so učinkovita, če se jih daje peroralno, parenteralno, ali z inhalacijo, pri čemer ima peroralna metoda prednost.[4] Ponavadi je potreben samo enkratni odmerek, za katerega na splošno velja, da je precej varen.[4] Odmerki deksametazona 0,15, 0,3 in 0,6 mg / kg so, kot se zdi, vsi enako uspešni.[8]
Epinefrin
Zmeren do resen krup je mogoče začasno izboljšati z razpršenim epinefrinom.[4] Epinefrin običajno v 10-30 minutah zniža resnost bolezni, učinek pa traja le kaki dve uri.[1][4]Če po izboljšanju zaradi zdravila dve do štiri ure ne pride do poslabšanja in do drugih zapletov, se otroka po navadi odpusti iz bolnišnice.[1][4]
Drugo
Za krup se je iskalo tudi druge oblike zdravljenja, vendar za njihovo uporabo ni dovolj dokazov. Vdihavanje vroče pare ali vlažnega zraka je tradicionalna zdravstvena samooskrba, vendar klinične študije niso uspele dokazati, da bi bila učinkovita, <[2][4] tako da se je dandanes redko uporablja.[9] Uporabo zdravil proti kašlju, ki ponavadi vsebujejo dekstrometorfan in / ali guiafenesin, prav tako odsvetujejo.[1] V preteklosti so dajali vdihavati heliox (mešanico helija in kisika), s katero se je zmanjšalo napor pri dihanju, vendar je njeno uporabo zelo malo dokazov.[10] Ker je krup običajno virusna bolezen, se antibiotiki ne uporabljajo, razen kadar se sumi, da gre za sekundarno bakterijsko infekcijo.[1]Kadar gre za morebitno sekundarno bakterijsko okužbo, se priporočata antibiotika vankomicin in cefotaksim.[2]V hujših primerih, povezanih z gripo A ali B, se lahko uporabi protivirusne inhibitorje nevraminidaze se lahko uporabi.
Prognoza
Virusni krup je ponavadi samo-omejujoča bolezen, lahko pa v zelo redkih primerih povzroči smrt zaradi odpovedi dihal ali zastoja srca [1] Simptomi se običajno izboljšajo v dveh dneh, lahko pa trajajo do sedem dni.[5] Drugi občasni zapleti so bakterijski traheitis, pljučnica in pljučni edem.[5]
Epidemiologija
Za krupom zboli približno 15% otrok, najpogosteje pri starosti od 6 mesecev do 5-6 let,[2][4] kar pri tej starostni skupini pomeni približno 5% sprejemov v bolnišnice.[5] V redkih primerih se lahko pojavi pri otrocih, ki so mlajši kot tri mesece ali pa starejši kot 15 let.[5]Moški spol prizadene 50% pogosteje kot so ženski in in razširjenost je večja jeseni.[2]
Zgodovina
Izvor imena bolezni je glagol croup (Zgodnja moderna angleščina), katerega pomen je »hripavo kričati«; bolezen so tako začeti imenovati na Škotskem v 18. stoletju.[11] Davični krup so poznali že za časa Homerja (antična Grčija) in šele leta 1826 je Bretonneau uspel dokazati razlike med virusnim krupom in krupom zaradi davice.[12] Francozi so virusni krup imenovali »faux-croup« - tj. lažen krup - , ker so kot »krup« razumeli bolezen, ki jo povzroča bakterija davice.[9] Učinkovito cepljenje, ki se je začelo uporabljati kasneje, je imelo za posledico, da je krup zaradi davice postal skorajda neznan.
Sklici in opombe
- ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 Rajapaksa S, Starr M (2010). »Croup – assessment and management«. Aust Fam Physician. 39 (5): 280–2. PMID 20485713.
{{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter|month=(pomoč) - ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 2,14 2,15 2,16 2,17 Cherry JD (2008). »Clinical practice. Croup«. N. Engl. J. Med. 358 (4): 384–91. doi:10.1056/NEJMcp072022. PMID 18216359.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 »Diagnosis and Management of Croup« (PDF). BC Children’s Hospital Division of Pediatric Emergency Medicine Clinical Practice Guidelines.
- ↑ 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 4,10 4,11 4,12 4,13 4,14 4,15 Everard ML (2009). »Acute bronchiolitis and croup«. Pediatr. Clin. North Am. 56 (1): 119–33, x–xi. doi:10.1016/j.pcl.2008.10.007. PMID 19135584.
{{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter|month=(pomoč) - ↑ 5,00 5,01 5,02 5,03 5,04 5,05 5,06 5,07 5,08 5,09 5,10 5,11 Johnson D (2009). »Croup«. Clin Evid (Online). 2009. PMC 2907784. PMID 19445760.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 Klassen TP (1999). »Croup. A current perspective«. Pediatr. Clin. North Am. 46 (6): 1167–78. doi:10.1016/S0031-3955(05)70180-2. PMID 10629679.
{{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter|month=(pomoč) - ↑ 7,0 7,1 Russell KF, Liang Y, O'Gorman K, Johnson DW, Klassen TP (2011). »Glucocorticoids for croup«. Cochrane Database Syst Rev. 1 (1): CD001955. doi:10.1002/14651858.CD001955.pub3. PMID 21249651.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ Port C (2009). »Towards evidence based emergency medicine: best BETs from the Manchester Royal Infirmary. BET 4. Dose of dexamethasone in croup«. Emerg Med J. 26 (4): 291–2. doi:10.1136/emj.2009.072090. PMID 19307398.
{{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter|month=(pomoč) - ↑ 9,0 9,1 Marchessault V (2001). »Historical review of croup«. Can J Infect Dis. 12 (6): 337–9. PMC 2094841. PMID 18159359.
{{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter|month=(pomoč) - ↑ Vorwerk C, Coats T (2010). »Heliox for croup in children«. Cochrane Database Syst Rev. 2 (2): CD006822. doi:10.1002/14651858.CD006822.pub2. PMID 20166089.
- ↑ »croup«. Online Etymological Dictionary. Pridobljeno 13. septembra 2010.
- ↑ Feigin, Ralph D. (2004). Textbook of pediatric infectious diseases. Philadelphia: Saunders. str. 252. ISBN 0-7216-9329-6.
Zunanje povezave
Opredelitve v Wikislovarju
Predstavnosti v Zbirki
