Tehnologija vključuje uporabo teoretičnih znanj in idej za ustvarjanje rešitev, ki se lahko večkrat uporabijo za doseganje praktičnih rezultatov.[1] Pojem tehnologija se nanaša tudi na same izdelke, ki so rezultat uporabe teh znanj.[2][3]. Ti izdelki so lahko fizični, kot so stroji ali orodja in neopredmeteni, kot je programska oprema. Tehnologija igra ključno vlogo v znanosti, tehniki in vsakdanjem življenju.

Sredica JE Krško med menjavo goriva
Sredica jedrske elektrarne Krško, primer energetske tehnologije

Razvoj tehnologije je povzročil velike spremembe v družbi. Najstarejša tehnologija, ki jo poznamo,so kamnita orodja, ki so jih uporabljali ljudje v prazgodovini. Kasneje so se naučili nadzorovati ogenj, kar je imelo pomembne posledice za razvoj človeških možganov in jezika v ledeni dobi. Izum kolesa v bronasti dobi je omogočil potovanja na daljše razdalje in ustvarjanje bolj zapletenih strojev. Novejši tehnološki izumi, kot so tiskarski stroj, telefon in internet, so olajšale komunikacijo in prispevale k razvoju gospodarstva znanja.

Tehnologija ima lahko, kljub temu da spodbuja gospodarski razvoj in izboljšuje kakovost življenja, tudi negativne posledice, kot so onesnaženje okolja in izčrpavanje naravnih virov. Povzroča lahko družbene probleme, kot je tehnološka brezposelnost zaradi avtomatizacije. Zaradi teh negativnih vplivov potekajo stalne filozofske in politične razprave o vlogi in uporabi tehnologije, etiki tehnologije in kako zmanjšati njene škodljive učinke.

Etimologija

uredi

Beseda tehnologija izvira iz začetek 17. stoletja in je prvotno pomenil "sistematična obravnava" (iz grščine Τεχνολογία, iz grško τέχνη, latinizirano: tékhnē, dob.'umetnost, rokodelstvo' in -λογία, 'študij, znanje').[4][5] Pred pojavom izraza tehnologija so stari Grki uporabljali besedo tékhnē, ki je pomenila "znanje o tem, kako izdelovati stvari". To znanje je vključevalo različne dejavnosti, vključno z arhitekturo.[6]

V 19. stoletju so na evropski celini začeli uporabljati nemško besedo technik in francosko besedo technique za opis načinov izvajanja različnih dejavnosti, ki so vključevale vse tehnične umetnosti, kot so ples, navigacija ali tiskanje, ne glede na to, ali so zahtevale uporabo orodij ali instrumentov.[7] V tistem času je izraz Technologie (nemško in francosko) označeval bodisi akademsko disciplino, ki je preučevala "metode umetnosti in obrti", bodisi na politično disciplino, "ki je bila namenjena urejanju zakonodaje o funkcijah umetnosti in obrti."[8] Ker v angleščini ni bilo razlikovanja med izrazoma Technik in Technologie, so oba prevajali kot technology. Izraz je bil najprej v angleščini redko uporabljen in se je večinoma nanašal na akademsko disciplino, kot je to v Massachusetts Institute of Technology (Massachusettski inštitut za tehnologijo).[9]

V 20. stoletju je zaradi znanstvenega napredka in druge industrijske revolucije tehnologija prenehala veljati za ločeno akademsko disciplino in je prevzela današnji pomen: sistematična uporaba znanja za praktične namene.[10]

V slovenščini imata besedi tehnika in tehnologija različne pomene, vendar sta tesno povezani.

  • Tehnika se nanaša na namerno in premišljeno spreminjanje naravnega sveta v umetno človeško okolje. Vključuje uporabo orodij, veščin, materialov, energije in drugih metod za izvedbo specifičnih aktivnosti ali nalog. Tehnika zajema vse naprave, objekte, postopke in procese, ki so namenjeni spreminjanju okolja. Predstavlja področje človeških izkušenj, spretnosti in znanja, ki omogočajo oblikovanje okolja, ki ustreza človekovim materialnim in duhovnim potrebam.[11]
  • Tehnologija vključuje znanstveni razlago in obravnavo naprav, objektov, postopkov in procesov. Uporablja se v različnih področjih, kot so znanost, inženiring, management in druge človeške dejavnosti ter zajema tako tehnične kot znanstvene discipline. Vključuje uporabo strojev, orodij, metod, tehnik, organizacijskih sistemov in znanja. Tehnologija je širši koncept, ki zajema vse sposobnosti za izdelavo, uporabo in delovanje uporabnih stvari, in je v bistvu znanost o tehniki.[12]

Zgodovina

uredi

Prazgodovina

uredi
 
Oseba, ki drži ročno sekiro

Orodja so sprva razvili hominidi s pomočjo opazovanja ter s poskusi in učenjem na napakah.[13] Približno pred dvema milijonoma let so se naučili izdelovati prva kamnita orodja tako, da so udarjali po prodniku in odbijali koščke ter tako oblikovali ročno sekiro.[14] Približno pred 75 tisoč leti so hominidi izboljšali tehniko izdelave kamnitih orodij z uporabo tehnike luščenja pod pritiskom[15], kar je omogočilo natančnejše oblikovanje orodij.[16]

Charles Darwin je menil, da je odkritje ognja »eno najpomembnejših odkritij v človeški zgodovini«.[17] Različni dokazi, vključno z arheološkimi najdbami, spremembami v prehrani in družbenimi praksami, kažejo na na to, da so ljudje uporabljali ogenj neprekinjeno že pred vsaj 1,5 milijona let.[18] Ogenj, ki so ga kurili z lesom in ogljem, je omogočil zgodnjim ljudem kuhanje hrane. To je izboljšalo prebavljivost hrane, povečalo njeno hranilno vrednost in omogočilo uživanje večjega števila različnih vrst hrane.[19] Glede na hipotezo o kuhanju je menil, da naj bi sposobnost kuhanja hrane prispevala k povečanju velikosti možganov hominidov. Vendar nekateri raziskovalci menijo, da za to ni dovolj trdnih dokazov.[20] Arheološki dokazi kažejo, da so ljudje uporabljali ognjišča že pred 790 tisoč leti; raziskovalci verjamejo, da je to verjetno prispevala k večji socializaciji in morda tudi k razvoju jezika.[21][22]

Poleg kamnitih orodij in ognja so ljudje v paleolitiku razvili tudi tehnologije za izdelavo oblačil in gradnjo zatočišč.[23] Arheologi se ne strinjajo glede natančnega časa nastanka teh tehnologij, vendar pa so našli dokaze, da so ljudje nosili oblačila pred 90-120 tisoč leti[24] in gradili zatočišča pred 450 tisoč leti.[23] Sčasoma so ljudje izboljšali svoja bivališča, ki so postajala bolj napredna in kompleksna. Že pred 380 tisoč leti so ljudje gradili začasne lesene kolibe.[25][26] Izdelovali so oblačila iz kož in krzna živali, ki so jih ulovili, kar jim je omogočilo, da so se širili na hladnejša območja. Migracije iz Afrike so se začele pred približno 200 tisoč leti, sprva v Evrazijo.[27][28][29]

Neolitik

uredi
Glavni članek: Neolitska revolucija.
 
Vrsta neolitskih artefaktov, vključno z zapestnicami, glavami sekir, dleti in orodji za poliranje

Neolitska revolucija (ali prva poljedelska revolucija) je povzročila hitrejši razvoj novih tehnologij in povečanje kompleksnosti družbe.[30] Velik tehnološki napredek v tem obdobju je bil izum glajene kamnite sekire[31], ki je omogočila obsežno krčenje gozdov in kmetovanje.[32] V neolitiku se je uporaba glajenih kamnitih sekir močno povečala, čeprav so jih na nekaterih območjih, na primer na Irskem, uporabljali že v mezolitiku.[33] Z razvojem kmetijstva so ljudje lahko prehranili večje skupine ljudi. Ko so se naselili na enem mestu je, so lahko imeli več otrok, saj dojenčkov nomadom ni bilo več treba nositi s seboj. Poleg tega so lahko otroci pomagali pri delu na poljih, kar je bilo lažje kot sodelovanje pri lovu in nabiranju, kar je bilo bolj značilno za način življenja lovcev in nabiralcev.[34][35]

Ko se je povečalo število prebivalcev in delovne sile, je prišlo do večje specializacije delovne sile.[36] Ni natančno znano, kaj je sprožilo prehod od zgodnjih neolitskih vasi do prvih mest, kot je Uruk, in prvih civilizacij, kot je Sumerija; vendar se domneva, da je pomembno vlogo odigral pojav vedno bolj hierarhičnih družbenih struktur in specializiranega dela, trgovine in vojn med sosednjimi kulturami. Zaradi potreb po namakanju in drugih okoljskih izzivov so se ljudje morali združiti in sodelovati.[37]

Izum pisave je imel velik vpliv na človeško družbo. Omogočala je širjenje kulturnega znanja, kar je oblikovalo temelje za zgodovino, knjižnice, šole in znanstvena raziskovanja.[38]

Z razvojem tehnologij, kot so peči in mehovi, so ljudje prvič lahko talili in oblikovali kovine, kot so zlato, baker, srebro in svinec – kovine, ki jih v naravi najdemo v relativno čisti obliki.[39] Ljudje so hitro spoznali, da so bakrena orodja boljša od kamnitih, kostnih in lesenih. Zato so verjetno začeli uporabljati naravni baker že na začetku neolitika, pred približno 10 tisoč leti.[40] Čeprav se naravni baker ne pojavlja v velikih količinah, so bakrove rude precej pogoste in nekatere od njih pri gorenju v lesu ali oglju zlahka proizvedejo kovino. Z razvojem tehnologije obdelave kovin so ljudje odkrili zlitine, kot sta bron in medenina, približno 4.000 let pr. n. št. Prva uporaba zlitin železa, kot je jeklo, se je začela okoli leta 1.800 pr. n. št.[41][42]

Antika

uredi
Glavni članek: Antična tehnologija.
 
Kolo so izumili ok. 4.000 let pr.n.št.

Ko so ljudje spoznali, kako uporabljati ogenj, so začeli raziskovati in uporabljati tudi druge vire energije, kot sta veter in voda. Prva znana uporaba vetrne energije je bila jadrnica. Najstarejši zapis o ladji z jadrom izvira iz časa okoli 7.000 pr. n. št. in opisuje ladjo na Nilu.[43] Egipčani so že v prazgodovini izkoriščali vsakoletno poplavljanje Nila za namakanje svojih polj. Sčasoma so razvili namakalne kanale in zbiralnike za boljši nadzor in upravljanje s poplavnimi vodami.[44] Stari Sumerci v Mezopotamiji so za namakanje uporabljali zapleten sistem kanalov in nasipov za preusmerjanje vode iz Tigrisa in Evfrata.[45]

 
Kolo z Ljubljanskega barja - najstarejše znano odkrito leseno kolo

Arheologi ocenjujejo, da so različne kulture neodvisno in približno istočasno izumile kolo. Te kulture so bile v Mezopotamiji, na območju današnjega Iraka, na severnem Kavkazu (majkopska kultura), ter v srednji Evropi.[46] Različni strokovnjaki ocenjujejo, da je bilo kolo izumljeno nekje med 5.500 in 3.000 pr. n. št., vendar se večina strinja, da je to bilo bližje letu 4.000 pr. n. št.[47] Najstarejši znani artefakti, ki vsebujejo risbe vozov s kolesi, so datirani v približno 3.500 pr. n. št.[48] Nedavno so arheologi na Ljubljanskem barju odkrili najstarejše znano leseno kolo na svetu.[49]

Izum kolesa je imel velik vpliv na trgovino in vojskovanje. Ljudje so hitro spoznali, da lahko z vozovi na kolesih prevažajo težke tovore. Stari Sumerci so uporabljali lončarsko vreteno, ki so ga morda tudi sami izumili.[50] Kamnito lončarsko kolo, najdeno v mestu Ur, sega v leto okoli 3.429 pr. n. št.[51] Na istem območju so našli poleg tega še starejše fragmente lončenine, ki so bili izdelani na lončarskem kolesu.[51] Hitra (rotacijska) lončarska kolesa so omogočila množično proizvodnjo lončenih izdelkov, vendar je bila uporaba kolesa za pretvorbo energije, na primer preko vodnih koles, mlinov na veter in celo tekalnih stez, tista inovacija, ki je spremenila uporabo virov energije. Prvi dvokolesni vozovi so bili razviti iz preprostega transportnega sredstva travoisa (sestavljen je bil iz dveh dolgih palic pritrjenih na živali, kot so psi ali konji, ali pa so ga vlekli ljudje)[52] in so bili prvič uporabljeni v Mezopotamiji in Iranu okoli 3000 pr. n. št.[52]

Najstarejše znane zgrajene ceste so bile s kamnom tlakovane ulice mestne države Ur, ki segajo v okoli 4.000 pr. n. št.,[53] in lesene ceste skozi močvirja Glastonburyja v Angliji, iz približno istega obdobja [53] Prva daljša cesta, ki je bila uporabljena okoli 3.500 pr. n. št.,[53] je obsegala 2400 km in je povezovala Perzijski zaliv s Sredozemskim morjem,[53] vendar ni bila tlakovana in je bila le delno vzdrževana.[53] Minojci so približno leta 2.000 pr. n. št. na grškem otoku Kreta zgradili 50 km dolgo cesto, ki je vodila od palače Gortyn na južni strani otoka, skozi gore, do palače Knosos na severni strani otoka.[53] Minojska cesta je bila v celoti tlakovana, kar je bila izboljšava v primerjavi s prej zgrajenimi cestami.[53]

 
Fotografija Pont du Gard v Franciji, enega najbolj znanih starorimskih akvaduktov[54]

V starodavni minojski civilizaciji so bile zasebne hiše opremljene s sistemom za tekočo vodo.[55] V palači na Knososu so arheologi odkrili kopalno kad, ki je po obliki in funkciji zelo podobna modernim kopalnim kadem.[55][56] Več minojskih zasebnih hiš so imele stranišča, ki so jih lahko splaknili z vodo.[55] Stari Rimljani so zgradili številna javna stranišča, ki so imela sistem splakovanja[56] in so bila povezana v obsežen kanalizacijski sistem. [56] Glavna kanalizacija v Rimu je bila Cloaca Maxima[56], ki so jo začeli graditi v 6. stoletju pr. n. št. in je še danes v uporabi.[56]

Stari Rimljani so zgradili napreden sistem akvaduktov,[57] preko katerega so vodo prenašali iz oddaljenih virov do mest in drugih naselij.[57] Prvi rimski akvadukt je bil zgrajen leta 312 pr. n. št..[57] Enajsti in zadnji starorimski akvadukt je bil zgrajen leta 226 n. št.[57] Skupaj so rimski akvadukti merili več kot 450 km,[57] a večina teh struktur je bila pod zemljo, manj kot 70 km tega je bilo nad zemljo in podprtih z oboki.[57]

Predmoderna doba

uredi

Inovacije so se nadaljevale skozi srednji vek, ena pomembnejših inovacij pa je bila proizvodnje svile, ki se je začela v Aziji in se kasneje razširila v Evropo, ter konjskega komata in podkve. Preproste stroje (kot so vzvod, vijak in škripec) so združevali v bolj kompleksna orodja. Tako so nastale naprave, kot so samokolnice, mlini na veter in ure.[58] V tem obdobju se je razvil tudi sistem univerz, ki so postale središča izobraževanja in širjenja znanstvenih idej. Med pomembnejšimi univerzami, ustanovljenimi v tem obdobju, sta bili univerzi v Oxfordu in Cambridgeu.[59]

Obdobje renesanse je bil čas številnih inovacij, vključno z uvedbo premičnega tiskarskega stroja v Evropi, ki je imel velik vpliv na širjenje znanja. Povečan vpliv znanosti na tehnologijo je povzročil krog, v katerem se znanost in tehnologija medsebojno podpirata in pospešujeta razvoj ena druge.[60]

Moderna doba

uredi
 
Avtomobil je revolucioniral osebni prevoz.

Odkritje parne energije, ki se je začelo v Združenem kraljestvu v 18. stoletju, je sprožilo industrijsko revolucijo. To obdobje je zaznamovalo širok spekter tehnoloških odkritij, zlasti na področju kmetijstva, proizvodnje, rudarstva, metalurgije in transporta ter široka uporaba tovarniškega sistema.[61] Približno stoletje kasneje je sledila druga industrijska revolucija, ki je prinesla hitro napredovanje v znanosti, standardizacijo procesov in množično proizvodnjo izdelkov. Razvite so bile nove tehnologije, kot so kanalizacijski sistemi, elektrika, žarnice, elektromotorji, železnice, avtomobili in letala. Tehnološki napredek v času druge industrijske revolucije je privedel velik napredek v znanstvenih disciplinah, kot so medicina, kemija, fizika in inženirstvo.[62] Poleg tehnološkega napredka so te spremembe prinesle tudi pomembne družbene spremembe z gradnjo nebotičnikov in hitro urbanizacijo.[63] Izumili soi pomembni komunikacijske naprave, kot so telegraf, telefon, radio in televizija.[64]

20. stoletje je prineslo vrsto novosti. V fiziki je odkritje jedrske cepitve vodilo do razvoja jedrskega orožja in jedrske energije. Analogni računalniki so bili prvi računalniki, ki so se uporabljali za obdelavo kompleksnih podatkov. Vakuumske elektronke so omogočile razvoj digitalnih računalnikov, kot je bil ENIAC, vendar pa so bili ti računalniki zelo veliki, kar je onemogočalo široko uporabo. Inovacije v kvantni fiziki so omogočile izum tranzistorja leta 1947, ki je omogočil izdelavo manjših in učinkovitejših računalnikov, kar je omogočilo prehod v digitalno dobo. Razvoj optičnih vlaken in optičnih ojačevalnikov je omogočila preprosto in hitro komunikacijo na dolge razdalje, kar je začetek informacijske dobe in rojstvo interneta. Vesoljska doba se je začela z izstrelitvijo prvega umetnega satelita Sputnika 1, leta 1957, nato pa so sledile misije s posadko na Luno v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Organizirana prizadevanja znanstvenikov za iskanje zunajzemeljske inteligence so vodila do uporabe radioteleskopov za iskanje znakov tehnološke aktivnosti (tehnopodpisi), ki naj bi jih oddajale tuje civilizacije. V medicini so bile uvedene nove diagnostične metode (CT, PET in MRI skeniranje), zdravljenja (kot so dializni aparati, defibrilatorji, srčni spodbujevalniki in številna nova farmacevtska zdravila) in raziskovalne tehnike (kot so kloniranje interferona in mikromreže DNA).[65]

Za izdelavo in vzdrževanje sodobnih tehnologij so potrebne zapletene proizvodne in gradbene tehnike ter organizacije. Pojavile so se posebne vrste gospodarskih panog, ki razvijajo naslednje generacije vse bolj zapletenih orodij. Sodobna tehnologija vse bolj sloni na usposabljanju in izobraževanju – njihovi načrtovalci, graditelji, vzdrževalci in uporabniki pogosto potrebujejo napredna znanja in specifične veščine.[66] Poleg tega so te tehnologije postale tako zapletene, da so se razvila cela področja za njihovo podporo, vključno z inženiringom, medicino in računalniško znanostjo. Tudi druga področja so postala bolj zapletena, kot so gradbeništvo, transport in arhitektura.

Vpliv

uredi
Glavni članek: Tehnologija in družba.

Tehnološke spremembe so glavni dejavnik, ki prispevajo k dolgoročni gospodarsi rasti.[67][68] Skozi človeško zgodovino je bila omejena razpoložljivost energije glavna omejitev gospodarskega razvoja, nove tehnologije pa so ljudem omogočile znatno povečanje proizvodnje energije. Odkritje ognja je omogočilo uživanje več različnih vrst živil, njihovo prebavo pa fizično manj zahtevno. Ogenj je omogočil tudi taljenje in uporabo kositrnih, bakrenih in železnih orodij, ki so se uporabljala za lov ali obrt. Nato je sledila kmetijska revolucija: ljudem za preživetje ni bilo več treba loviti ali nabirati hrane, začeli so se naseljevati v mestih in oblikovati bolj zapletene družbene strukture z vojskami in bolj organiziranimi oblikami religije.[69]

Tehnološki napredek je izboljšal blaginjo ljudi, udobje in kakovost življenja ter doprinesel k pomembnim izboljšavam v medicini. Kljub pozitivnim učinkom lahko tehnologije povzročijo tudi negativne posledice: porušitev obstoječih družbenih hierarhij, povzročanje onesnaževanja okolja in škodovanje posameznikom ali skupinam.

Zadnja leta so prinesla porast kulturnega pomena družbenih medijev, kar ima potencialne posledice za demokratične procese, ekonomijo in družbo kot celoto. Na začetku je bil internet obravnavan kot »osvobodilna tehnologija«, ki naj bi omogočala širšo dostopnost znanja, izboljšala dostop do izobraževanja in spodbujala demokracijo. Sodobne raziskave so se usmerile k raziskovanju negativnih učinkov interneta, kot so širjenje lažnih informacij, družbena polarizacija, sovražni govor in uporaba interneta za širjenje propagande.[70]

Od 1970-ih so ljudje začeli opozarjati na negativne vplive tehnologije na okolje, kar je privedlo do povečanja naložb v sončno, vetrno in druge oblike čiste energije.

Socialni vidik

uredi

Zaposlitve

uredi

Tehnološki napredek, ki se je začel z izumom kolesa, je skozi zgodovino omogočil ljudem povečati proizvodnjo in izboljšati gospodarsko učinkovitost. Avtomatizacija je prinesla stroje, ki so nadomestili ljudi na manj plačanih delovnih mestih (na primer v kmetijstvu), vendar se je to kompenziralo z ustvarjanjem novih, bolje plačanih delovnih mest.[71] Raziskave so pokazale, da uvajanje računalnikov ni povzročilo bistvenega povečanja tehnološke brezposelnosti.[72] Ker je umetna inteligenca veliko bolj zmogljiva od računalnikov in se še vedno razvija, ni jasno, ali bo sledila istemu trendu; o tem vprašanju so že obširno razpravljali ekonomisti in oblikovalci politik. Raziskava iz leta 2017 je pokazala, da med ekonomisti ni jasnega soglasja o tem, ali bo umetna inteligenca povzročila povečanje dolgoročne brezposelnosti.[73] Glede na poročilo Svetovnega gospodarskega foruma "The Future of Jobs Report 2020" naj bi umetna inteligenca nadomestila 85 milijonov delovnih mest po vsem svetu in ustvarila 97 milijonov novih delovnih mest do leta 2025.[74][75] Študija v obdobju od 1990 do 2007, ki jo je v ZDA izvedel ekonomist z MIT Daron Acemoglu, je pokazala, da je uvedba enega robota na vsakih 1.000 delavcev zmanjšala razmerje med zaposlenimi in prebivalstvom za 0,2% (približno 3,3 delavca) in znižal plače za 0,42%.[76][77] Zaskrbljenost, da bodo tehnologije nadomestile človeško delo, je prisotna že dlje časa. Kot je dejal ameriški predsednik Lyndon Johnson leta 1964 ob podpisu zakona Nacionalne komisije za tehnologijo, avtomatizacijo in gospodarski napredek: »Tehnologija prinaša tako nove priložnosti kot nove obveznosti, priložnost za večjo produktivnost in napredek; prinaša tudi obveznost, da noben delavec, nobena družina ne sme plačati nepravične cene za napredek.«.[78][79][80][81][82]

Varnost

uredi

Povečana uporaba tehnologije prinaša s sabo tveganja, povezana z varnostjo podatkov in zasebnostjo uporabnikov. Milijarde ljudi po vsem svetu uporablja različne načine spletnega plačevanja, kot so WeChat Pay, PayPal, Alipay in mnoge druge za prenos denarja in plačevanje storitev. Čeprav so na voljo različni varnostni ukrepi, jih nekateri kriminalci lahko zaobidejo.[83] Marca 2022 je Severna Koreja uporabila Blender.io, mešetarja z virtualnimi valutami, ki omogoča prikrivanje transakcij, da bi oprali več kot 20,5 milijona dolarjev v kriptovalutah in ukradli več kot 600 milijonov dolarjev kriptovalut lastniku igre Axie Infinity. Zaradi tega je Ministrstvo za finance ZDA uvedlo sankcije proti Blender.io, kar je prvi primer sankcij proti storitvi za prikrivanje kriptovalutnih transakcij.[84][85] Zasebnost, ki jo omogočajo kriptovalute, je pogosto predmet razprav in polemik. Nekateri uporabniki cenijo zasebnost, medtem ko drugi zagovarjajo večjo preglednost in stabilnost.[83]

Okoljski vidik

uredi

Tehnologija ima negativne in pozitivne vplive na okolje: povzroča onesnaževanje, hkrati pa omogoča rešitve za njegovo odpravo,[86] povzroča krčenje gozdov in na drugi strani njihovo obnavljanje[87]. Z napredkom tehnologije se povečuje negativni vpliv na okolje. Povzroča večje izpuste toplogrednih plinov v ozračje, kot sta metan in ogljikov dioksid, kar vodi v učinek tople grede, ki postopoma segreva Zemljo in povzroča globalno segrevanje. Z nadaljnjim razvojem tehnologije se ti negativni vplivi na okolje povečujejo.[88]

Onesnaževanje

uredi

Onesnaževanje se nanaša na prisotnost škodljivih snovi v okolju, ki lahko povzročajo škodljive učinke na zdravje ljudi, živali in rastlin. Dokazi kažejo, da je bilo onesnaževanje prisotno že v času Inkovskega imperija. Pri taljenju rud so uporabljali talilo svinčevega sulfida. Uporabljali so posebne peči iz gline, ki je gnal veter, ki je med procesom taljenja sproščal svinec v obliki hlapov in delcev v ozračje in se usedal v rečne sedimente.[89]

Odnos do znanosti in inženirstva

uredi
 
Antoine Lavoisier eksperimentira z izgorevanjem, ki ga ustvarja močna sončna svetloba

Inženirstvo je ključni proces, s katerim se razvija tehnologija. Pogosto zahteva iskanje učinkovite rešitve, kljub omejenim možnostim.[90] Tehnološki razvoj je »akcijsko usmerjen«, medtem ko znanstveno znanje temelji na razumevanju in pojasnjevanju naravnih pojavov in zakonitosti.[91] Poljski filozof Henryk Skolimowski je to opisal takole: »znanost se ukvarja s tem kar je, tehnologija s tem kar bo.« [92]:375

Obstajajo različna mnenja o tem, ali znanstvena odkritja povzročajo tehnološke inovacije ali obratno.[93] Ker se inovacije pogosto zgodijo na robu znanstvenih znanj, mnoge nove tehnologije niso neposreden rezultat znanstvenih raziskav, temveč so rezultat inženiringa, eksperimentiranja in naključnih odkritij.[94] Na primer, v 1940-ih in 1950-ih, ko je bilo znanje o turbulentnem zgorevanju ali dinamiki tekočin še osnovno, so izumili reaktivne motorje tako, da so »preizkušal napravo do uničenja, nato analizirali, kaj se je pokvarilo [...] in postopek ponovil«.[95] Znanstvene razlage pogosto sledijo tehnološkemu razvoju in znanstveniki šele kasneje pojasnijo, kako in zakaj deluje.[94]  Mnoga odkritja so nastala po naključju, kot na primer odkritje penicilina zaradi naključne kontaminacije v laboratoriju.[96] Po letu 1960 je postala domneva, da bo državno financiranje temeljnih raziskav vodilo do odkritja tržnih tehnologij, manj verodostojna.[97][98] Nassim Taleb, strokovnjak za verjetnost in tveganje, trdi, da bodo nacionalni raziskovalni programi, ki vključujejo naključje in konveksnost s pogostimi poskusi in napakami, bolj uspešni pri ustvarjanju uporabnih inovacij kot pa tisti, ki so usmerjeni v dosego določenih, vnaprej določenih ciljev.[99][100]

Kljub temu je sodobna tehnologija vse bolj odvisna od poglobljenega, na specifična področja usmerjena znanstvena znanja. Leta 1975 je bila v ZDA v povprečju ena navedba znanstvene literature na vsake tri podeljene patente; do leta 1989 se je to povečalo na povprečno eno navajanje na patent. Povprečje so zvišali patenti, povezani s farmacevtsko industrijo, kemijo in elektroniko.[101] Analiza iz leta 2021 kaže, da so patenti, ki temeljijo na znanstvenih odkritjih, v povprečju 26% več vredni od enakovrednih patentov, ki ne temeljijo na znanosti.[102]

Popularna kultura

uredi

Odnos človeštva in tehnologije je bil raziskan v znanstvenofantastični literaturi, na primer v delih, kot so Krasni novi svet, Peklenska pomaranča, 1984, v esejih Isaaca Asimova in filmih, kot so Posebno poročilo, Popolni spomin, Gattaca in Izvor. To je povzročilo nastanek distopičnega in futurističnega žanra kiberpank, ki združuje napredno, futuristično tehnologijo z negativnimi scenariji, kjer družba doživlja zlom, distopijo ali propadanje.[103] Nekateri izmed najbolj znanih del v žanru kiberpanka so roman Williama Gibsona Neuromancer ter filmi, kot sta Iztrebljevalec in Matrica.

Vrste tehnologij

uredi

Obstajajo denimo mehanska tehnologija (vrtanje, struženje, žaganje, brušenje, varjenje, ulivanje, rezkanje, skobljanje itd.), tehnologija materiala, kemijska tehnologija, gradbena tehnologija, biotehnologija, informacijska tehnologija, itd.

Reference

uredi

Sklici

uredi
  1. Skolnikoff, Eugene B. (1993). »The Setting«. The Elusive Transformation: Science, Technology, and the Evolution of International Politics. Princeton University Press. str. 13. ISBN 0-691-08631-1. JSTOR j.ctt7rpm1. LCCN 92022141. OCLC 26128186. I find the most useful conceptual definition for this study to be that given by Harvey Brooks, who has defined technology ... as 'knowledge of how to fulfill certain human purposes in a specifiable and reproducible way.'
  2. Salomon 1984, str. ;117–118: "The first pole, that of the naturalisation of a new discipline within the university curriculum, was presented by Christian Wolff in 1728, in Chapter III of the "Preliminary discourse" to his Philosophia rationalisis sive Logica: 'Technology is the science of skills and works of skill, or, if one prefers, the science of things made by man's labour, chiefly through the use of his hands.'"
  3. Mitcham, Carl (1994). Thinking Through Technology: The Path Between Engineering and Philosophy. University of Chicago Press. ISBN 0-226-53196-1. LCCN 93044581. OCLC 29518988.
  4. Liddell, Henry George; Scott, Robert (1996). Greek-English Lexicon (Abridged izd.). Oxford University Press. ISBN 0-19-910205-8. OCLC 38307662.
  5. Simpson, J., ur. (1989). »technology«. The Oxford English Dictionary. Oxford University Press. ISBN 978-0198611868.
  6. Aristotle (2009). Brown, Lesley (ur.). The Nicomachean Ethics. Oxford World's Classics. Oxford University Press. str. 105. ISBN 978-0-19-921361-0. LCCN 2009005379. OCLC 246896490.
  7. Salomon 1984, str. ;114–115.
  8. Salomon 1984, str. 117.
  9. Schatzberg, Eric (2006). »"Technik" Comes to America: Changing Meanings of "Technology" before 1930«. Technology and Culture. 47 (3): 486–512. doi:10.1353/tech.2006.0201. ISSN 0040-165X. JSTOR 40061169. Arhivirano iz spletišča dne 10. septembra 2022. Pridobljeno 10. septembra 2022.
  10. Salomon 1984, str. 119: "With the industrial revolution and the important part England played in it, the word technology was to lose this meaning as the subject or thrust of a branch of education, as first in English and then in other languages it embodied all technical activity based on the application of science to practical ends."
  11. Kastelic 2016, str. 5.
  12. Kastelic 2016, str. 8.
  13. Schiffer, M. B. (2013). »Discovery Processes: Trial Models«. The Archaeology of Science. Manuals in Archaeological Method, Theory and Technique. Zv. 9. Heidelberg: Springer International Publishing. str. 185–198. doi:10.1007/978-3-319-00077-0_13. ISBN 978-3319000770. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2022. Pridobljeno 11. septembra 2022.
  14. The British Museum. »Our earliest technology?«. smarthistory.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. septembra 2022. Pridobljeno 2. septembra 2022.
  15. Žižek et al. 2017, str. 523.
  16. Minogue, K. (28. oktober 2010). »Stone Age Toolmakers Surprisingly Sophisticated«. science.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. septembra 2022. Pridobljeno 10. septembra 2022.
  17. Crump, Thomas (2001). A Brief History of Science. Constable & Robinson. str. 9. ISBN 978-1841192352.
  18. Gowlett, J. A. J.; Wrangham, R. W. (1. marec 2013). »Earliest fire in Africa: towards the convergence of archaeological evidence and the cooking hypothesis«. Azania: Archaeological Research in Africa. 48 (1): 5–30. doi:10.1080/0067270X.2012.756754. ISSN 0067-270X.
  19. Stahl, Ann B. (1984). »Hominid dietary selection before fire«. Current Anthropology. 25 (2): 151–68. doi:10.1086/203106. JSTOR 2742818.
  20. Wrangham, R. (1. avgust 2017). »Control of Fire in the Paleolithic: Evaluating the Cooking Hypothesis«. Current Anthropology. 58 (S16): S303–S313. doi:10.1086/692113. ISSN 0011-3204. Arhivirano iz spletišča dne 10. septembra 2022. Pridobljeno 10. septembra 2022.
  21. Dunbar, R. I. M., ur. (2014). Lucy to Language: the Benchmark Papers. Oxford University Press. ISBN 978-0199652594. OCLC 1124046527. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. avgusta 2020. Pridobljeno 10. septembra 2022.
  22. Wade, Nicholas (15. julij 2003). »Early Voices: The Leap to Language«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. marca 2017. Pridobljeno 7. novembra 2016.
  23. 23,0 23,1 Shaar, Ron; Matmon, Ari; Horwitz, Liora K.; Ebert, Yael; Chazan, Michael; Arnold, M.; Aumaître, G.; Bourlès, D.; Keddadouche, K. (1. maj 2021). »Magnetostratigraphy and cosmogenic dating of Wonderwerk Cave: New constraints for the chronology of the South African Earlier Stone Age«. Quaternary Science Reviews. 259: 106907. Bibcode:2021QSRv..25906907S. doi:10.1016/j.quascirev.2021.106907. ISSN 0277-3791.
  24. Hallett, Emily Y.; Marean, Curtis W.; Steele, Teresa E.; Álvarez-Fernández, Esteban; Jacobs, Zenobia; Cerasoni, Jacopo Niccolò; Aldeias, Vera; Scerri, Eleanor M. L.; Olszewski, Deborah I.; Hajraoui, Mohamed Abdeljalil El; Dibble, Harold L. (24. september 2021). »A worked bone assemblage from 120,000–90,000 year old deposits at Contrebandiers Cave, Atlantic Coast, Morocco«. iScience. 24 (9): 102988. Bibcode:2021iSci...24j2988H. doi:10.1016/j.isci.2021.102988. ISSN 2589-0042. PMC 8478944. PMID 34622180.
  25. O'Neil, Dennis. »Evolution of Modern Humans: Archaic Homo sapiens Culture«. Palomar College. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. aprila 2007. Pridobljeno 31. marca 2007.
  26. Villa, Paola (1983). Terra Amata and the Middle Pleistocene archaeological record of southern France. Berkeley: University of California Press. str. 303. ISBN 978-0520096622.
  27. Cordaux, Richard; Stoneking, Mark (2003). »South Asia, the Andamanese, and the Genetic Evidence for an 'Early' Human Dispersal out of Africa« (PDF). American Journal of Human Genetics. 72 (6): 1586–1590, author reply 1590–93. doi:10.1086/375407. PMC 1180321. PMID 12817589. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 1. oktobra 2009. Pridobljeno 22. maja 2007.
  28. »'Oldest remains' outside Africa reset human migration clock«. phys.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. julija 2019. Pridobljeno 10. septembra 2022.
  29. Harvati, Katerina; Röding, Carolin; Bosman, Abel M.; Karakostis, Fotios A.; Grün, Rainer; Stringer, Chris; Karkanas, Panagiotis; Thompson, Nicholas C.; Koutoulidis, Vassilis; Moulopoulos, Lia A.; Gorgoulis, Vassilis G. (2019). »Apidima Cave fossils provide earliest evidence of Homo sapiens in Eurasia«. Nature. Springer Science and Business Media LLC. 571 (7766): 500–504. doi:10.1038/s41586-019-1376-z. ISSN 0028-0836. PMID 31292546. Arhivirano iz spletišča dne 1. avgusta 2022. Pridobljeno 17. septembra 2022.
  30. Kuijt, i., ur. (2002). Life in Neolithic Farming Communities: Social Organization, Identity, and Differentiation. Fundamental Issues in Archaeology. Springer New York. ISBN 9780306471667. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2022. Pridobljeno 13. septembra 2022.
  31. Tomaž 2018, str. ;53.
  32. Coghlan, H. H. (1943). »The Evolution of the Axe from Prehistoric to Roman Times«. The Journal of the Royal Anthropological Institute of Great Britain and Ireland. 73 (1/2): 27–56. doi:10.2307/2844356. ISSN 0307-3114. JSTOR 2844356. Arhivirano iz spletišča dne 26. septembra 2022. Pridobljeno 26. septembra 2022.
  33. Driscoll, Killian (2006). The early prehistory in the west of Ireland: Investigations into the social archaeology of the Mesolithic, west of the Shannon, Ireland. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. septembra 2017. Pridobljeno 11. julija 2017.
  34. University of Chicago Press Journals (4. januar 2006). »The First Baby Boom: Skeletal Evidence Shows Abrupt Worldwide Increase In Birth Rate During Neolithic Period«. ScienceDaily. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. novembra 2016. Pridobljeno 7. novembra 2016.
  35. Sussman, Robert W.; Hall, Roberta L. (april 1972). »Child Transport, Family Size, and Increase in Human Population During the Neolithic«. Current Anthropology. 13 (2): 258–267. doi:10.1086/201274. JSTOR 2740977.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  36. Ferraro, Gary P. (2006). Cultural Anthropology: An Applied Perspective. The Thomson Corporation. ISBN 978-0495030393. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2021. Pridobljeno 17. maja 2008.
  37. Patterson, Gordon M. (1992). The Essentials of Ancient History. Research & Education Association. ISBN 978-0878917044. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2021. Pridobljeno 17. maja 2008.
  38. Goody, J. (1986). The Logic of Writing and the Organization of Society. Cambridge University Press.
  39. Cramb, Alan W (1964). »A Short History of Metals«. Nature. 203 (4943): 337. Bibcode:1964Natur.203Q.337T. doi:10.1038/203337a0.
  40. Hall, Harry Reginald Holland (1911). »Ceramics« . V Chisholm, Hugh (ur.). Enciklopedija Britannica (v angleščini). Zv. 05 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 703–760, see page 708. The art of making a pottery consisting of a siliceous sandy body coated with a vitreous copper glaze seems to have been known unexpectedly early, possibly even as early as the period immediately preceding the Ist Dynasty (4000 B.C.).
  41. Akanuma, Hideo. »The significance of the composition of excavated iron fragments taken from Stratum III at the site of Kaman-Kalehöyük, Turkey«. Anatolian Archaeological Studies. Japanese Institute of Anatolian Archaeology. 14.
  42. »Ironware piece unearthed from Turkey found to be oldest steel«. The Hindu. 26. marec 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. marca 2009. Pridobljeno 8. novembra 2016.
  43. »The oldest representation of a Nile boat«. Antiquity. 81.
  44. Postel, Sandra (1999). »Egypt's Nile Valley Basin Irrigation«. Pillar of Sand: Can the Irrigation Miracle Last?. W.W. Norton & Company. ISBN 978-0393319378. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. novembra 2020. Pridobljeno 25. septembra 2022.
  45. Crawford, Harriet (2013). The Sumerian World. New York & London: Routledge. str. 34–43. ISBN 978-0203096604. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. decembra 2020. Pridobljeno 12. novembra 2020.
  46. Potts, D.T. (2012). A Companion to the Archaeology of the Ancient Near East. str. 285.
  47. Childe, V. Gordon (1928). New Light on the Most Ancient East. str. 110.
  48. Anthony, David A. (2007). The Horse, the Wheel, and Language: How Bronze-Age Riders from the Eurasian Steppes Shaped the Modern World. Princeton: Princeton University Press. str. 67. ISBN 978-0691058870.
  49. Gasser, Aleksander (Marec 2003). »World's Oldest Wheel Found in Slovenia«. Republic of Slovenia Government Communication Office. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. avgusta 2016. Pridobljeno 8. novembra 2016.
  50. Kramer, Samuel Noah (1963). The Sumerians: Their History, Culture, and Character. Chicago: University of Chicago Press. str. 290. ISBN 978-0226452388. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. avgusta 2014. Pridobljeno 26. oktobra 2017.
  51. 51,0 51,1 Moorey, Peter Roger Stuart (1999) [1994]. Ancient Mesopotamian Materials and Industries: The Archaeological Evidence. Winona Lake, Indiana: Eisenbrauns. str. 146. ISBN 978-1575060422. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2017. Pridobljeno 26. oktobra 2017.
  52. 52,0 52,1 Lay, M G (1992). Ways of the World. Sydney: Primavera Press. str. 28. ISBN 978-1875368051.
  53. 53,0 53,1 53,2 53,3 53,4 53,5 53,6 Gregersen, Erik (2012). The Complete History of Wheeled Transportation: From Cars and Trucks to Buses and Bikes. New York: Britannica Educational Publishing. str. 130. ISBN 978-1615307012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2021. Pridobljeno 12. novembra 2020.
  54. Aicher, Peter J. (1995). Guide to the Aqueducts of Ancient Rome. Wauconda, IL: Bolchazy-Carducci Publishers, Inc. str. 6. ISBN 978-0865162822. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. decembra 2020. Pridobljeno 12. novembra 2020.
  55. 55,0 55,1 55,2 Eslamian, Saeid (2014). Handbook of Engineering Hydrology: Environmental Hydrology and Water Management. Boca Raton, Florida: CRC Press. str. 171–175. ISBN 978-1466552500. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. decembra 2020. Pridobljeno 12. novembra 2020.
  56. 56,0 56,1 56,2 56,3 56,4 Lechner, Norbert (2012). Plumbing, Electricity, Acoustics: Sustainable Design Methods for Architecture. Hoboken, NJ: John Wiley & Sons, Inc. str. 106. ISBN 978-1118014752. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2021. Pridobljeno 12. novembra 2020.
  57. 57,0 57,1 57,2 57,3 57,4 57,5 Aicher, Peter J. (1995). Guide to the Aqueducts of Ancient Rome. Wauconda, IL: Bolchazy-Carducci Publishers, Inc. str. 6. ISBN 978-0865162822. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. decembra 2020. Pridobljeno 12. novembra 2020.
  58. Davids, K., ur. (2019). Innovation and Creativity in Late Medieval and Early Modern European Cities. Routledge. doi:10.4324/9781315588605. ISBN 978-1317116530. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2022. Pridobljeno 11. septembra 2022.
  59. Courtenay, W. J., ur. (2000). Universities and Schooling in Medieval Society. BRILL. ISBN 978-9004113510. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2022. Pridobljeno 11. septembra 2022.
  60. Deming, D. (2014). Science and Technology in World History, Volume 3: The Black Death, the Renaissance, the Reformation and the Scientific Revolution. McFarland. ISBN 978-0786490868.
  61. Stearns, P. N. (2020). The Industrial Revolution in World History. Routledge. ISBN 978-0813347295.
  62. Mokyr, J. (2000). »The Second Industrial Revolution, 1870–1914« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 10. septembra 2022. Pridobljeno 10. septembra 2022.
  63. Black, B. C. (2022). To Have and Have Not: Energy in World History. Rowman & Littlefield. ISBN 978-1538105047. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2022. Pridobljeno 11. septembra 2022.
  64. Albion, Robert G. (1. januar 1933). »The Communication Revolution, 1760–1933«. Transactions of the Newcomen Society. 14 (1): 13–25. doi:10.1179/tns.1933.002. ISSN 0372-0187. Arhivirano iz spletišča dne 4. oktobra 2022. Pridobljeno 26. septembra 2022.
  65. Agar, J. (2012). Science in the 20th Century and Beyond. Polity. ISBN 978-0745634692. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2022. Pridobljeno 11. septembra 2022.
  66. Goldin, C.; Katz, L. F. (2010). The Race between Education and Technology. Harvard University Press. ISBN 978-0674037731. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2022. Pridobljeno 11. septembra 2022.
  67. Solow, Robert M. (1957). »Technical Change and the Aggregate Production Function«. The Review of Economics and Statistics. 39 (3): 312–320. doi:10.2307/1926047. ISSN 0034-6535. JSTOR 1926047. Arhivirano iz spletišča dne 15. januarja 2023. Pridobljeno 15. januarja 2023.
  68. Bresnahan, Timothy F.; Trajtenberg, M. (1. januar 1995). »General purpose technologies 'Engines of growth'?«. Journal of Econometrics. 65 (1): 83–108. doi:10.1016/0304-4076(94)01598-T. ISSN 0304-4076.
  69. Wrigley, E. A (13. marec 2013). »Energy and the English Industrial Revolution«. Philosophical Transactions of the Royal Society A: Mathematical, Physical and Engineering Sciences. 371 (1986): 20110568. Bibcode:2013RSPTA.37110568W. doi:10.1098/rsta.2011.0568. PMID 23359739.
  70. Persily, Nathaniel, ur. (2020). Social Media and Democracy: The State of the Field, Prospects for Reform. SSRC Anxieties of Democracy. Cambridge: Cambridge University Press. doi:10.1017/9781108890960. ISBN 978-1108835558. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2022. Pridobljeno 19. oktobra 2022.
  71. Autor, D. H. (2015). »Why Are There Still So Many Jobs? The History and Future of Workplace«. Journal of Economic Perspectives. 29: 3–30. doi:10.1257/jep.29.3.3. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. septembra 2022.
  72. Bessen, J. E. (3. oktober 2016). »How Computer Automation Affects Occupations: Technology, Jobs, and Skills«. Economic Perspectives on Employment & Labor Law EJournal. Rochester, NY. 15–49. doi:10.2139/ssrn.2690435. SSRN 2690435. Arhivirano iz spletišča dne 10. marca 2024. Pridobljeno 20. januarja 2024.
  73. »Robots and Artificial Intelligence«. igmchicago.org. Initiative on Global Markets. 30. junij 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. septembra 2022. Pridobljeno 17. septembra 2022.
  74. »The Future of Jobs Report 2020« (PDF). www3.weforum.org. Oktober 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 15. januarja 2023. Pridobljeno 16. januarja 2022.
  75. »Robots and AI Taking Over Jobs: What to Know | Built In«. builtin.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2023. Pridobljeno 16. januarja 2023.
  76. »How many jobs do robots really replace?«. MIT News | Massachusetts Institute of Technology. 4. maj 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2023. Pridobljeno 16. januarja 2023.
  77. Acemoglu, Daron; Restrepo, Pascual (1. junij 2020). »Robots and Jobs: Evidence from US Labor Markets«. Journal of Political Economy. 128 (6): 2188–2244. doi:10.1086/705716. hdl:1721.1/130324. ISSN 0022-3808. S2CID 7468879. Arhivirano iz spletišča dne 16. januarja 2023. Pridobljeno 16. januarja 2023.
  78. »Remarks Upon Signing Bill Creating the National Commission on Technology, Automation, and Economic Progress. | The American Presidency Project«. www.presidency.ucsb.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2023. Pridobljeno 16. januarja 2023.
  79. »Technology and the American Economy« (PDF). files.eric.ed.gov. Februar 1966. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 16. januarja 2023. Pridobljeno 16. januarja 2023.
  80. »If Robots Take Our Jobs, Will They Make It Up to Us?«. The University of Chicago Booth School of Business. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2023. Pridobljeno 16. januarja 2023.
  81. »GovInfo«. www.govinfo.gov n. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2023. Pridobljeno 16. januarja 2023.
  82. »H.R.11611 – An Act to establish a National Commission on Technology, Automation, and Economic Progress«. www.congress.gov. 1963. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2023. Pridobljeno 16. januarja 2023.
  83. 83,0 83,1 Rosenberg, Elizabeth; Harrell, Peter E.; Shiffman, Gary M.; Dorshimer, Sam (2019). »Financial Technology and National Security«. Center for a New American Security. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. januarja 2023. Pridobljeno 19. januarja 2023.
  84. »U.S. takes aim at North Korean crypto laundering«. NBC News. 6. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. januarja 2023. Pridobljeno 19. januarja 2023.
  85. »U.S. ties North Korean hacker group to Axie Infinity crypto theft«. NBC News. 15. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. januarja 2023. Pridobljeno 19. januarja 2023.
  86. Austin, David; Macauley, Molly K. (1. december 2001). »Cutting Through Environmental Issues: Technology as a double-edged sword«. Brookings. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. februarja 2023. Pridobljeno 10. februarja 2023.
  87. Grainger, Alan; Francisco, Herminia A.; Tiraswat, Penporn (Julij 2003). »The impact of changes in agricultural technology on long-term trends in deforestation«. The International Journal Covering All Aspects of Land Use. 20 (3): 209–223. Bibcode:2003LUPol..20..209G. doi:10.1016/S0264-8377(03)00009-7. Arhivirano iz spletišča dne 10. februarja 2023. Pridobljeno 10. februarja 2023 – prek Elsevier Science Direct.
  88. Chaudhry, Imran Sharif; Ali, Sajid; Bhatti, Shaukat Hussain; Anser, Muhammad Khalid; Khan, Ahmad Imran; Nazar, Raima (Oktober 2021). »Dynamic common correlated effects of technological innovations and institutional performance on environmental quality: Evidence from East-Asia and Pacific countries«. Environmental Science & Policy. 124 (Environmental Science & Policy): 313–323. Bibcode:2021ESPol.124..313C. doi:10.1016/j.envsci.2021.07.007. Arhivirano iz spletišča dne 14. februarja 2023. Pridobljeno 14. februarja 2023 – prek Elsevier Science Direct.
  89. Smol, J. P. (2009). Pollution of Lakes and Rivers : a Paleoenvironmental Perspective (2nd izd.). Chichester: John Wiley & Sons. str. 135. ISBN 978-1444307573. OCLC 476272945. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. aprila 2024. Pridobljeno 14. februarja 2023.
  90. Scranton, Philip (1. maj 2006). »Urgency, uncertainty, and innovation: Building jet engines in postwar America«. Management & Organizational History. 1 (2): 127–157. doi:10.1177/1744935906064096. ISSN 1744-9359.
  91. Di Nucci Pearce, M. R.; Pearce, David (1989). »Technology vs. Science: The Cognitive Fallacy«. Synthese. 81 (3): 405–419. doi:10.1007/BF00869324. ISSN 0039-7857. JSTOR 20116729. Arhivirano iz spletišča dne 10. septembra 2022. Pridobljeno 12. septembra 2022.
  92. Skolimowski, Henryk (1966). »The Structure of Thinking in Technology«. Technology and Culture. 7 (3): 371–383. doi:10.2307/3101935. ISSN 0040-165X. JSTOR 3101935.
  93. Brooks, H. (1. september 1994). »The relationship between science and technology«. Research Policy. Special Issue in Honor of Nathan Rosenberg. 23 (5): 477–486. doi:10.1016/0048-7333(94)01001-3. ISSN 0048-7333. Arhivirano iz spletišča dne 4. oktobra 2022. Pridobljeno 13. septembra 2022.
  94. 94,0 94,1 Taleb 2012a, str. ;217–240.
  95. Scranton, Philip (1. maj 2006). »Urgency, uncertainty, and innovation: Building jet engines in postwar America«. Management & Organizational History. 1 (2): 127–157. doi:10.1177/1744935906064096. ISSN 1744-9359.
  96. Hare, Ronald (1970). The Birth of Penicillin, and the Disarming of Microbes. Allen & Unwin. ISBN 978-0049250055. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2022. Pridobljeno 12. septembra 2022.
  97. Wise, George (1985). »Science and Technology«. Osiris. 2nd Series. 1: 229–46. doi:10.1086/368647.
  98. Guston, David H. (2000). Between Politics and Science: Assuring the Integrity and Productivity of Research. New York: Cambridge University Press. ISBN 978-0521653183.
  99. Taleb 2012a.
  100. Taleb, N. N. (12. december 2012). »Understanding is a Poor Substitute for Convexity (Antifragility)« (PDF). fooledbyrandomness.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. junija 2022. Pridobljeno 12. septembra 2022.
  101. Narin, Francis; Olivastro, Dominic (1. junij 1992). »Status report: Linkage between technology and science«. Research Policy. 21 (3): 237–249. doi:10.1016/0048-7333(92)90018-Y. ISSN 0048-7333. Arhivirano iz spletišča dne 4. oktobra 2022. Pridobljeno 13. septembra 2022.
  102. Krieger, Joshua L.; Schnitzer, Monika; Watzinger, Martin (1. maj 2019). »Standing on the Shoulders of Science« (PDF). SSRN 3401853. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12. septembra 2022. Pridobljeno 12. septembra 2022.
  103. Hassler, Donald M. (2008). »Science fiction and politics: Cyberpunk science fiction as political philosophy«. New Boundaries in Political Science Fiction. University of South Carolina Press. str. 65–77 [75–76]. ISBN 978-1570037368.