Sveti Kornelij, papež in mučenec Rimskokatoliške cerkve, * okoli 180 n. št., Rim (Italija, Rimsko cesarstvo); † junij 253, Centumcellae (Civitavecchia, Italija, Rimsko cesarstvo).

Sveti Kornelij mučenec
Papež Korneilj
Pričetek papeževanja6. marec 251
Konec papeževanjajunij 253
Predhodnik Fabijan
Naslednik Lucij I.
NasprotnikNovacijan (251- 258)
Zaporedje21. papež
Osebni podatki
Rojenokoli 180 n. št.
Rim
(Italija, Rimsko cesarstvo)
Umrljunij 253
Centumcellae (Civitavecchia
Italija, Rimsko cesarstvo,)
Etničnost-nacionalnostRimljan
Staršioče Kastin (Castinus)
Svetništvo
God16. september
Častijo gaAnglikanska cerkev
Pravoslavna cerkev
Luteranci
Rimskokatoliška cerkev

Življenjepis

uredi

Izvolitev šele po letu dni

uredi

Rimskega duhovnika Kornelija so zaradi hudega Decijevega preganjanja lahko izvolili za papeža šele dobro leto po Fabijanovi smrti.

Spor glede sprejema skesanih odpadnikov

uredi

Po preganjanju je v Cerkvi nastal hud spor, kaj storiti s tistimi, ki so navidezno ali pa dejansko odpadli od krščanstva: ali naj jih zaradi velikega števila po kratki pokori spet sprejmejo v Cerkev, ali naj delajo dolgotrajno pokoro, kot je bilo takrat v navadi. Kornelij se je odločil za milejšo obliko, pri čemer ga je podprl vplivni škof iz Kartagine sveti Ciprijan. Ta mu je pisal: »Ne bi bilo prav in očetovska ljubezen ne dopušča, da bi trkajočim Cerkev zaprli ter žalujočim in prosečim pomoč zveličavnega upanja odrekli.« Kornelijevo ravnanje je potrdila tudi škofijska sinoda v Rimu leta 251, še posebej zaradi tega, ker je Cerkvi grozilo novo preganjanje.[1]

Smrt in češčenje

uredi

Decijev naslednik Trebonij Gal (251-253) je kmalu po Decijevem (249-251) preganjanju kristjanov sprožil novo preganjanje, v katerem je mučeniške smrti umrl tudi papež Kornelij. Mučenca Kornelija se Cerkev spominja skupaj s sv. Ciprijanom 16. septembra.[2]

Njegovo ime do danes navajamo pri sveti maši v Prvem rimskem kanonu skupaj z njegovim afriškim prijateljem in sodelavcem škofom Ciprijanom, ki je tudi pretrpel mučeništvo nekaj let pozneje.

Galerija slik

uredi

Opombe

uredi
  1. M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 26s.
  2. M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 27.
  3. C. L. Dedek. Szentek élete II. str. 207.
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani, IV deli (1968-1973). Izdajo sta pripravila M. Miklavčič in J. Dolenc.
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes, Gebr. Carl&Nicolaus Benziger, Einsiedeln-NewYork-Cincinati-St.Louis 1883, 2. izdaja.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, Achte verbesserte Auflage, G.m.b.H. Trier 1922.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po:Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, 2. izdaja).
  • C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.
  • C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
  • M. Vogel: Szentek élete II, Prevedel v madžarščino A. Karl. Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
  • B. Bangha S.J.: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • I. Diós: A szentek élete, Szent István Társulat, Budapest 1984.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.

Zunanje povezave

uredi

Glej tudi

uredi
Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Fabijan
Rimski škof
Papež

251–253
Naslednik: 
Lucij I.