Gilgit-Baltistan
Gilgit-Baltistan (urdujsko گلگت بلتستان), nekdaj znan kot Severno območje,[8] je najsevernejš administrativno območje v Pakistanu.[1] Meji na Azad Kašmir na jugu, provinco Hajber Paštunkhwa na zahodu, na Wakhan koridor v Afganistanu na severu, na kitajsko regijo Sinciang na vzhodu in severovzhodu, in na indijsko zvezno državo Džamu in Kašmir na jugovzhodu. Meja z Indijo je Linija kontrole (LoC), ki jo je leta 1949 določila OZN (UNCIP/UNMOGIP). Na tej liniji so se odvijale vse kašmirske vojne, nazadnje v t.i. Kargilski vojni (tretja kašmirska vojna), v zagrizeni visokogorski vojni nad 5000 m nadmorske višine, po premirju leta 1999 pa se je spet vrnila na raven iz leta 1972. Vse od takrat se napetosti pojavnljajo zaradi posameznih incidentov.
Gilgit-Baltistan گلگت بلتستان | ||
|---|---|---|
Administrativno območje Pakistana[1] | ||
  .jpg) .jpg)  | ||
| ||
_(disputed_hatched)_(claims_hatched).svg) | ||
| Koordinati: 35°21′N 75°54′E / 35.35°N 75.9°E | ||
| Država |  Pakistan | |
| Ustanovljen | 1. november 1948 | |
| Glavno mesto | Gilgit | |
| Največje mesto | Skardu[3] | |
| Upravljanje | ||
| • Vrsta | samoupravni teritorij v Pakistanu | |
| • Telo | Zakonodajna skupščina | |
| • Guverner | Raja Jalal Hussain Maqpoon | |
| • Glavni minister | Hafiz Hafeezur Rehman[4] | |
| Površina | ||
| • Skupno | 72.971 km2 | |
| [5] | ||
| Prebivalstvo (2015) | ||
| • Skupno | 1,800,000[2] | |
| Časovni pas | UTC+5 (PKT) | |
| Koda ISO 3166 | PK-GB | |
| Glavni jeziki | balti, šina jezik, Burušaski | |
| HDI (2017) | 0.565[6] medium | |
| Število sedežev v skupščini | 33[7] | |
| Okraji | 10 | |
| Mesta | 9 | |
| Spletna stran | gilgitbaltistan | |
Gilgit-Baltistan obsega površino 72.971 km² in je imel leta 2015 približno 1,8 milijona prebivalcev. Ta regija je del velikega ozemlja Kašmirja, ki je predmet teritorialnega spora med Indijo, Pakistanom in Kitajsko. Pokrajina je visokogorska. Glavno mesto je Gilgit z okoli 216,760 prebivalci. V Gilgit-Baltistanu se nahaja pet "osemtisočakov" in več kot petdeset vrhov visokih nad 7,000 metrov. Tu so trije najdaljši ledeniki na svetu. Glavna turistična aktivnost je pohodništvo in gorništvo.
Po projektu kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja naj bi se preko spornega ozemlja Gilgit-Baltistan zgradila ceste “Kašgar-Havelian” preko Kundžerabskega prelaza dolga 1100 km, in povezala pakistansko globokomorsko pristanišče Gwadar s pristaniščem Južne Kitajske Guangdžov (Guangzhou).
Regije
uredi
Gilgit-Baltistan je administrativno razdeljev v tri pokrajini[9] ki so naprej razdeljene na deset okrajev, ki sestavljajo štiri v Baltistanu: Skardu, Šigar, Karmang, in Ghanče, ter štiri v Gilgitu: okraj Gilgit, Gizer, Hunza in Nagar ter dva okraja v pokrajini Diamer: Diamer in Astore.[10][11] Temeljna administrativna centra sta mesti Gilgit in Skardu.
| Pokrajina | Okraj | Površina (km²) | Glavno mesto | Prebivalci (2013)[12] | Pokrajinsko glavno mesto |
|---|---|---|---|---|---|
| Baltistan | Ghanče (Ghanche) | 4,052 | Khaplu | 108,000 | Skardu |
| Šigar | 8,500 | Šigar | - | ||
| Karmang | 5,500 | Karmang | - | ||
| Skardu | 8,700 | Skardu | 305,000* | ||
| Gilgit | Gilgit | 14,672 | Gilgit | 222,000 | Gilgit |
| Gizer (Ghizer) | 9,635 | Gahkuč (Gahkuch) | 190,000 | ||
| Hunza | 7,900 | Aliabad | 70,000 (2015)[13] | ||
| Nagar | 5,000 | Nagar | 51,387 (1998)[12] | ||
| Diamer | Diamer | 10,936 | Čilas | 214,000 | Čilas |
| Astore | 5,092 | Eidghah | 114,000 |
* kombinirano prebivalstvo iz okrajev Skardu, Šigar in Karmang. Okraja Šigar in Karmang sta bila izdvojena iz okraja Skardu po letu 1998. Ocena števila prebivalcev Gilgit-Baltistana je v letu 2015 bila okoli 1.8 milijona[2] ter skupna stopnja rasti prebivalstva med leti 1998 in 2011 je bila 63.1% kar pomeni 4.85% letno.[14][15]
Geografija in podnebje
uredi
Gilgit in Skardu sta dve glavni središči in postaji za ekspedicije v okoliške sedem in osemtisočake. Območje je eno od najvišjih svetovnih gorskih grebenov. Glavno je pogorje Karakorum in zahodna Himalaja. Pamirsko pogorje je na sever, in Hindukuš leži na zahodu. Med najvišjimi vrhovi so K2 (Mount Godwin-Austen) in Nanga Parbat, slednji je eden od najbolj zastrašujočih gora na svetu.
Trije od najdaljših ledenikov na svetu najdemo v Gilgit-Baltistanu: Ledenik Biafo, Ledenik Baltoro, in Ledenik Batura. Dodatno je v Gilgit-Baltistanu tudi nekaj visokogorskih jezer:
- Jezero Šeosar v Deosai ravnini, Skardu
- Jezero Naltar v Naltar dolini, Gilgit
- Satpara Tso (jezero) v Skardu, Baltistan
- Kačura Tso (jezero) v Skardu, Baltistan
- Žarba Tso v Šigar, Baltistan
- Forok Tso v Skardu, Baltistan
- Jezero Karfak v Gangče, Baltistan
- Bjarsa Tso v Gultari, Astore
- Jezero Borith v Godžal, gornja r Hunza, Gilgit
- Jezero Rama blizu Astore
- Jezero Ruš pri Nagarju, Gilgit
- Jezero Kromber pri Prelazu Kromber v Iškoman dolini, Okraj Gizer
- Jezero Barodarokš v Dolini Bar, Nagar
- Jezero Goraši v Gandus dolini, Karmang
Deosai ravnina se nahaja nad 3.000 m nadmorske višine in predstavlja drugo najvišjo planoto na svetu na 4,115 metrih po Tibetu. Planota leži vzhodno od Astore, južno od Skardu in zahodno od Ladaka. Območje je bilo proglašeno za narodni park leta 1993. Planota Deosai pokriva področje, ki obsega skoraj 5000 km2. Skoraj pol leta (med septembrom in majem), je Planota Deosai pokrita s snegom in pozimi odrezana od preostalega Baltistana. Vas Deosai leži blizu Čilum čoki in je povezana z okrajem Kargil v Ladaku s cesto prevozno celo leto.
-
Jezero Satpara, Skardu, leta 2002 -
Zgornje jezero Kačura -
Brod na AttaAbad jezeru -
Jezero Šangrila, Skardu -
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 Weightman, Barbara A. (2. december 2005). Zmaji in tigri: Geografija Južne, Vzhodni, in Jugovzhodne Azije (2. izd.). John Wiley & Sons. str. 193. ISBN 978-0-471-63084-5.
- ↑ 2,0 2,1 Shahid Javed Burki 2015.
- ↑ »Skardu«. Skardu. Pridobljeno 16. julija 2015.
- ↑ »V sedlu: Novi glavni minister ima vizijo za Gilgit-Baltistan«. The Express Tribune. 30. junij 2015. Pridobljeno 16. julija 2015.
- ↑ »UNPO: Gilgit Baltistan: Impact Of Climate Change On Biodiversity«. unpo.org. Pridobljeno 20. junija 2016.
- ↑ »Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab«. hdi.globaldatalab.org (v angleščini). Pridobljeno 13. septembra 2018.
- ↑ Legislative Assembly will have directly elected 24 members, besides six women and three technocrats. "Gilgit Baltistan: New Pakistani Package or Governor Rule Arhivirano 2014-12-25 na Wayback Machine." 3 September 2009, The Unrepresented Nations and Peoples Organization (UNPO)
- ↑ Hinman, Bonnie (15. september 2011), Obiskali smo Pakistan, Mitchell Lane Publishers, Inc., str. 41, ISBN 978-1-61228-103-2
- ↑ »Gilgit-Baltistan razdeljen na tri pokrajine – The Express Tribune«. tribune.com.pk. 1. februar 2012. Pridobljeno 20. junija 2016.
- ↑ »Mehdi Shah announces formation of 2 Divisions, 2 sub-divisions and 4 Tehsils in Gilgit – Baltistan – PAMIR TIMES – Voices of the Mountain Communities«. pamirtimes.net. Pridobljeno 20. junija 2016.
- ↑ »Wrangling over new Astore district headquarters«. Dawn Newspaper Internet Edition. Pridobljeno 17. novembra 2006.
- ↑ 12,0 12,1 »Gilgit-Baltistan: Districts & Places – Population Statistics in Maps and Charts«. citypopulation.de. Pridobljeno 20. junija 2016.
- ↑ Šafqat Husain 2015.
- ↑ »Pak population increased by 46.9% between 1998 and 2011«. The Times of India. Pridobljeno 27. januarja 2016.
- ↑ »Statistical Booklet on Gilgit-Baltistan« (PDF). Government of Gilgit-Baltistan, 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. decembra 2014. Pridobljeno 11. decembra 2014.
- ↑ »Tropical Bryology« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. marca 2021. Pridobljeno 11. avgusta 2019.
Zunanje povezave
uredi- Uradna spletna stran Sveta Gilgit-Baltistana
- Uradna spletna stran Pokrajinske vlade Gilgit-Baltistana
- Uradna spletna stran Pokrajinske vlade Gilgit-Baltistana
- Uradna spletna stran Ministrstva za Kašmir & Gilgit-Baltistan
- Amjad Hussain Azar. »Gilgit-Baltistan: Osporavani ali žrtev kašmirskega spora?«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. februarja 2018. Pridobljeno 21. februarja 2018.